Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

novator (11)

1.      novátor  -ja m (ȃ) 1. kdor kaj (bistveno) izboljša, izpopolni na tehničnem področju: tovarna ima več novatorjev; novatorji in racionalizatorji 2. nav. ekspr. kdor uvede kaj novega zlasti v umetniško, literarno delo: pesnik je drzen novator ♪
2.      novátorka  -e ž (ȃ) ženska oblika od novator: dobila je naziv novatorke ♪
3.      novátorski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na novatorje ali novatorstvo: sklepati o novatorskih predlogih; racionalizatorska in novatorska dela / ekspr. prijela ga je novatorska žilica ♪
4.      novátorstvo  -a s (ȃ) 1. dejavnost novatorjev: podpirati novatorstvo; uspehi na področju novatorstva 2. nav. ekspr. uvajanje novega zlasti v umetniško, literarno delo: oblikovno novatorstvo; novatorstvo v pesniškem izrazu ♪
5.      inovátor  -ja m (ȃ) 1. kdor kaj (bistveno) izboljša, izpopolni na tehničnem področju: nagrajevanje inovatorjev; inovatorji in iznajditelji 2. nav. ekspr. kdor uvede kaj novega zlasti v umetniško, literarno delo: literarni inovator ♪
6.      izumítelj  -a m (ȋ) kdor kaj izumi: izumitelj parnega stroja / izumitelji in novatorji ♪
7.      izumíteljstvo  -a s (ȋ) dejavnost izumiteljev: izumiteljstvo ima pomemben delež pri modernizaciji proizvodnje; izumiteljstvo in novatorstvo ♪
8.      kolúmbovstvo  -a s (ȗ) knjiž. odkrivanje, iskanje novega, zlasti česa pomembnega: Trubarjevo kolumbovstvo / težnja po novatorstvu, kolumbovstvu v pesniškem izrazu ♪
9.      racionalizátor  -ja m (ȃ) kdor naredi, da se zaradi skladnosti z razumom doseže najugodnejše ali še sprejemljivo razmerje med delom, porabo in učinkom, koristjo: postal je večkratni racionalizator; spremeniti odnos do racionalizatorjev, novatorjev in iznajditeljev ♪
10.      racionalizátorstvo  -a s (ȃ) dejavnost racionalizatorjev: podpirati racionalizatorstvo; novatorstvo in racionalizatorstvo ♪
11.      rezêrva  -e ž (ȇ) 1. kar se hrani za posebne namene, potrebe: načeti, porabiti rezervo; denarne rezerve; materialne rezerve; imeti rezerve goriva, živil / za rezervo si je kupil več svinčnikov; imeti kaj v rezervi 2. nav. mn. kar je kje ali ostane kje po izkoriščanju: izrabljati rezerve rud; odkrivati nove rezerve surovin; svetovne rezerve bakra; pren. pošle so mu še zadnje rezerve moči // publ. možnost, sredstvo za razvoj kake dejavnosti, ki še ni bilo izrabljeno, izkoriščeno: odkrivanje rezerv v gospodarstvu / inovatorstvo je velika rezerva za povečanje produktivnosti 3. voj. skupina vojakov, vojaških enot za bojno črto, ki se ob potrebi udeleži boja: obnoviti rezerve; poslali so ga s fronte v rezervo; bataljonska rezerva / četa je ostala v rezervi 4. šport. igralec, tekmovalec, ki se po potrebi udeleži igre, tekmovanja: v šahovski ekipi so štirje igralci in dve rezervi 5. knjiž. pomislek, pridržek: imeti, izraziti rezerve ob čem, pri čem / brez rezerve kaj podpirati, potrditi; sprejeti kaj z rezervo 6. knjiž. zadržanost, nedostopnost: znebil se je svoje rezerve in odšel na izlet ● knjiž. te podatke je treba jemati z rezervo ne upoštevati jih, ne zaupati jim popolnoma; železna rezerva kar je namenjeno za uporabo v izrednih okoliščinah ◊ ekon. notranje rezerve neizkoriščene organizacijske, tehnične, ekonomske možnosti za zmanjšanje stroškov, povečanje prihodkov; obvezna rezerva z zakonom določena količina finančnih sredstev za kritje večjih nepredvidenih obveznosti; skrite rezerve v naslednje obdobje zavestno prenesen dobiček, nastal zaradi previsoko izkazanih stroškov ali prenizko izkazanih prihodkov ♪