Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

nova (976-1.000)



  1.      nèkrívec  -vca m (-) knjiž. kdor ni krivec: tako so bili kaznovani nekrivci
  2.      nèkultúra  -e ž (-) nav. ekspr. kar je nasprotno, drugačno od kulture: stanovanje je ogledalo človekove kulture ali nekulture / srčna nekultura / govorna, jezikovna nekultura
  3.      nèlastník  -a m (-í) kdor ni lastnik: odločba velja za lastnike in nelastnike stanovanj
  4.      nèmikáven  -vna -o prid. (-ā) neprivlačen, nezanimiv, nevabljiv: stanovali so v pusti, nemikavni hiši / dolgočasen, nemikaven kraj / ekspr. nemikavno dekle
  5.      nènaváden  -dna -o prid. (-) 1. ki ni navaden: nenavaden dogodek, pojav, prizor; pripovedoval jim je o nenavadnih stvareh; otroku so dali nenavadno ime / prišel je ob nenavadnem času / znašel se je v čudnem, nenavadnem položaju // nav. ekspr. ki se zelo razlikuje od navadnega, običajnega: imela je zelo nenavadno obleko; nenavadno stanovanje / veliko, nenavadno dejanje / poseben, nenavaden človek 2. nav. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: znan je po svoji nenavadni dobroti; ima nenavadno moč; to je povedal z nenavadno resnostjo / njegove besede so naredile nanjo nenavaden vtis; globoko, nenavadno doživetje nènavádno prisl.: nenavadno se vesti; nenavadno lep, sposoben, velik; sam.: to ni nič nenavadnega
  6.      nènavzóč  tudi nènavzòč -óča -e prid. (-ọ̄ -ọ́; - -ọ́) ki ni navzoč: razpravljali so tudi o stanovanjskih problemih nenavzočih oseb / knjiž. sedela je med njimi zamišljena, nenavzoča
  7.      nèočíščen  -a -o prid. (-) ki ni očiščen: obuti neočiščene čevlje; zanemarjeno, neočiščeno stanovanje / neočiščena ruda ♦ voj. neočiščeno minsko polje
  8.      nèoddán  -a -o prid. (-á) ki ni oddan: neoddano pismo / neoddano stanovanje ∙ pog. dekle je še neoddano še ni poročeno ali zaročeno
  9.      nèokús  -a m (-) kar je nasprotno, drugačno od okusa: vsakdo se oblači po svojem okusu ali neokusu / ekspr. stanovanje je opremljeno s precejšnjim neokusom / ekspr. njegovo razpoloženje se je stopnjevalo do neokusa zelo
  10.      nèokúsen  -sna -o prid. (-ū) ki ni okusen: neokusna jed; kosilo je bilo zelo neokusno / neokusna kravata, obleka / ekspr. njegova pripomba je bila precej neokusna ∙ ekspr. neokusen človek neprijeten, zoprn; ekspr. rad pripoveduje neokusne šale nespodobne, opolzke nèokúsno prisl.: neokusno pripravljena jed; neokusno opremljeno stanovanje
  11.      nèoprémljen  -a -o prid. (-ẹ̑) ki ni opremljen: oddaja neopremljeno sobo; stanovanje je še neopremljeno / z učnimi pripomočki neopremljena šola
  12.      nèoprémljenost  -i ž (-ẹ̑) lastnost, značilnost neopremljenega: neopremljenost stanovanja / neopremljenost naselja z ustreznimi napravami
  13.      nep  -a in NEP NEP-a [nép] m, tudi neskl. (ẹ̑) zgod., kratica nova ekonomska politika v Sovjetski zvezi po letu 1921
  14.      nèpoboljšljívec  -vca m (-) ekspr. nepoboljšljiv človek: ta nepoboljšljivec je bil že večkrat obsojen in kaznovan; popuščati nepoboljšljivcem / vselej zamudi, nepoboljšljivec
  15.      nèpočesán  -a -o prid. (-á) ki ni počesan: nepočesani lasje / vse dopoldne je hodila po stanovanju v jutranji halji in nepočesana
  16.      nèpodkletèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni podkleten: nepodkleteni stanovanjski prostori; hiša je nepodkletena
  17.      nèpokórnež  -a m (-ọ̑) ekspr. nepokoren človek: nepokorneže je oblast kaznovala
  18.      nepokórščina  -e ž (-ọ̄) kar je nasprotno, drugačno od pokorščine: nepokorščina in upor sta se širila med ljudmi; nepokorščina (proti) oblasti / star. otroke so kaznovali zaradi nepokorščine neubogljivosti
  19.      nèposlúšnež  -a m (-) ekspr. neubogljiv človek, zlasti otrok: mati se je neprenehoma jezila nad neposlušneži / upornike in neposlušneže so strogo kaznovali nepokorne ljudi
  20.      nèpoznàn  in nèpoznán -ána -o prid. (- -á; -á) 1. ki ni poznan: dozdaj nepoznani problemi; nepoznana groza; nova, še nepoznana ljubezen / nepoznano življenje / roman nepoznanega pisatelja nepomembnega 2. star. neznan: hodil je po nepoznanih krajih; poznani in nepoznani ljudje; to nam je nepoznano; sam.: srečanje z nepoznanimi
  21.      nèprávi  -a -o prid. (-) ki ni pravi: dal mu je neprave podatke; navedel je nepravi vzrok za svojo odsotnost / ekspr. kdor spremlja človeka samo v sreči, je nepravi prijatelj / s svojo prošnjo je prišel ob nepravem času; lotiti se česa z nepravimi pripomočki, z neprave strani / šli so po nepravi poti; pismo je prišlo v neprave roke / ogrlica iz nepravih biserov / piti nepravo kavo pijačo iz kavnega nadomestka; neprava svila umetna svilaekspr. obrnil si se na nepravi naslov v tej zadevi ti ne bom pomagal, ustregelanat. neprava rebra trije pari reber, ki se stikajo s sedmim parom reber; geom. neprava premica, ravnina, točka neskončno oddaljena premica, ravnina, točka; lingv. nepravi predlogi samostalniki in prislovi v predložni funkciji; mat. nepravi ulomek ulomek, pri katerem je števec večji od imenovalca; sam.: ločiti pravo od nepravega
  22.      nèpredíren  -rna -o prid. (-) 1. ki se ne da predreti: nepredirna plast 2. skozi katerega se ne da priti: nepredirna gneča; nepredirno grmovje; pren., ekspr. zavil se je v neprediren molk // ekspr. skozi katerega se težko vidi: nepredirna megla, tema; pren. neprediren človek; njegov nepredirni obraz ni izražal čustev ● knjiž., redko nepredirna zasnova drame neprodorna, nedomiselna
  23.      nèprekínjen  -a -o prid. (-) 1. ki ni prekinjen: praznovali so dvajsetletnico njegovega neprekinjenega umetniškega delovanja; neprekinjeno delovno razmerje / neprekinjeni delovni čas ♦ avt. neprekinjena črta črta vzdolž ceste, čez katero voznik ne sme zapeljati 2. publ. nenehen, neprestan: neprekinjen ropot mu je hromil živce; potrebna je neprekinjena budnost, pozornost nèprekínjeno prisl.: neprekinjeno delati več ur; razstava je odprta neprekinjeno od osmih zjutraj do šestih zvečer
  24.      nèpremíčen  -čna -o prid. (-) 1. ki je na stalno določenem mestu: nepremični predmeti, stroji; premična in nepremična stanovanjska oprema // ki se ne giblje, ne premika: nepremični del vrat ♦ lingv. nepremični naglas 2. ki se ne more premikati, hoditi: prenašati nepremične bolnike, ranjence // negiben: biti, ležati nepremičen; stal je nepremičen kot kip / njegov nepremični pogled mu je vzbujal strah 3. knjiž. nespremenljiv: nepremična usoda nèpremíčno prisl.: nepremično gledati, ležati, stati; nepremično pritrjen
  25.      nèpremóžen  -žna -o prid. (-ọ́ -ọ̄) ki ni premožen: tako veliko stanovanje je za dve nepremožni ženski predrago

   851 876 901 926 951 976 1.001 1.026 1.051 1.076  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA