Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

nova (891-915)


  1.      načíčkati  -am dov. (ȋ) slabš. olepšati, nalepotičiti: deklico so preveč načičkale; ženske so se načičkale kot za praznik / za ples se je naličkala in načičkala / načičkati dvorano z rožami okrasiti načíčkan -a -o: neokusno načičkana ženska; baročno načičkano stanovanje ∙ ekspr. ima načičkane kodre drobno, gosto navite ♪
  2.      načrtováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. geom. s črtami delati kaj, navadno po določenih podatkih: načrtovati krog, trikotnik // knjiž. risati: načrtovati razpredelnico / načrtoval mu je hišo v pesek 2. snovati, izdelovati načrt za kak objekt, področje: urbanisti načrtujejo novo naselje / načrtovati nov tip vozila / načrtovati zelenice // publ. vnaprej razmišljati o čem in predlagati, določati ustrezne ukrepe: načrtovati izobraževanje, potovanje / načrtovati milijon dinarjev prometa; načrtovati povečanje proizvodnje / načrtovati prihodnost // publ. misliti, nameravati narediti: na tem mestu so prvotno načrtovali bolnico; s kakšnim predmetom je obtoženi načrtoval uboj / že dolgo načrtuje nakup novega stroja načrtován -a -o: načrtovani objekti; načrtovana proizvodnja ♦ soc. načrtovana nosečnost nosečnost, katere začetek se zavestno določa, izbira z uporabo kontracepcijskih sredstev ♪
  3.      nàdčlôvek  -éka m ed. in dv. (ȁ-ó ȁ-ẹ́) 1. po Nietzscheju človek, ki po moči, volji, duhu presega (navadnega) človeka: drama je zasnovana na etičnem problemu nadčloveka / teorija o nadčloveku 2. ekspr. kdor je sposobnejši, popolnejši od povprečnega človeka: v človeku prihodnosti vidi nadčloveka; Napoleona prikazuje kot nadčloveka; prim. nadljudje ♪
  4.      nadomésten  -tna -o prid. (ẹ̑) 1. ki prevzame, ima funkcijo česa drugega iste vrste: nadomestna dejavnost / nadomestni deli; nadomestne surovine / nadomestno stanovanje // ki začasno prevzame funkcijo, delo koga drugega: nadomestna igralka / svojo nadomestno mater je imel kar rad ♦ jur. nadomestna kazen kazen, pri kateri se neizterljiva, neplačana denarna kazen spremeni v zaporno; nadomestna stvar stvar, ki se da nadomestiti z drugo stvarjo iste vrste, da se izpolni določena obveznost; nadomestne volitve volitve zaradi izjemne, neredne izpraznitve poslanskega mesta; lingv. nadomestna osnova osnova, ki z drugo, glede na izvor različno osnovo sestavlja enotno sklanjatev, spregatev; ptt nadomestna izročitev izročitev pisma, pošiljke kakemu sorodniku, družinskemu članu naslovljenca, ker je naslovljenec odsoten 2. bot. ki zraste iz starega tkiva: nadomestni poganjek, popek; nadomestne korenine ♪
  5.      nadtálen  -lna -o prid. (ȃ) ki je, se nahaja nad tlemi: nadtalne stene stanovanjskih in gospodarskih poslopij / nadtalna železnica nadzemna železnica ♪
  6.      nàdžupàn  -ána m (ȁ-ȁ ȁ-á) nekdaj župan velikega mesta, občine: imenovali so novega župana in nadžupana ♪
  7.      nágeljnov  -a -o [gǝl] prid. (á) 1. nanašajoč se na nagelj: nageljnov cvet ♦ vrtn. nageljnova črnoba glivična bolezen nageljna, ki se kaže kot belkaste, rjavkaste pege s sajasto prevleko 2. nav. mn., v zvezi nageljnova žbica posušeni cvetni popki klinčevca, ki se uporabljajo kot dišava: cimet in nageljnove žbice ♪
  8.      nagráda  -e ž (ȃ) 1. kar se da komu kot dokaz priznanja za pomemben znanstveni, umetniški dosežek, za plemenito dejanje: izročiti, odkloniti nagrado; mednarodna, občinska nagrada; na tekmovanju plesnih parov sta dobila prvo nagrado; nagrada za režijo, tekst; dobitnik nagrade / dati nagrado nagraditi / za nagrado je dobil teden dni dopusta / častna, odkupna nagrada; filmska, literarna nagrada / Nobelova, Prešernova nagrada; velika nagrada pri nekaterih tekmovanjih, zlasti športnih najvišje priznanje za zmago // kar se dobi, če se izpolni določen pogoj: izžrebati, razpisati nagrado; denarna, knjižna, praktična nagrada / pri večjem nakupu da tovarna lepo nagrado / tolažilna nagrada / publ. najditelj naj izgubljeni predmet vrne proti nagradi 2. plačilo za vestno, prizadevno delo, ki ni vezano na redno delovno razmerje: določiti, odobriti nagrado blagajniku društva; nagrada za nadurno delo / enkratna, mesečna nagrada / zastar. nagrada se plačuje od tiskarske pole honorar ♪
  9.      najdíšče  -a s (í) 1. arheol. kraj, prostor, kjer se najde predmet, zlasti iz starejšega zgodovinskega obdobja: poimenovati kulturo po najdišču; karta najdišč / neolitsko, slovansko najdišče / arheološko najdišče 2. knjiž. kraj, prostor, kjer se najde kaj sploh: najdišče gob, medu / rudno najdišče nahajališče / najdišče starih besed ♪
  10.      najémnik  -a m (ẹ̑) 1. kdor kaj najame: ker najemnik ni plačal najemnine, mu je lastnik odpovedal stanovanje; najemnik stanovanja / najemnik gostilne, kmetije 2. kdor za plačilo opravlja, opravi določeno delo, nalogo: ob žetvi so si pomagali z najemniki // v nekaterih državah vojak, ki za plačilo stopi v vojsko: pehoto so v glavnem sestavljali najemniki; redni vojaki in najemniki / vojaški najemnik ♪
  11.      najemnína  -e ž (ȋ) plačilo za začasno uporabo česa: najemnina je majhna, visoka; plačati, zvišati najemnino; letna, mesečna najemnina; najemnina za avto, stanovanje / najemnina za kmetijo ♦ ekon. ekonomska najemnina ki ustreza dejanskim stroškom in zagotavlja čisti dohodek ♪
  12.      najéti  -jámem stil. nájmem dov., najêmi najemíte, stil. nájmi najmíte; najél; nam. najét in najèt (ẹ́ á, á) napraviti, da kaj za plačilo preide v začasno uporabo koga: najeti hišo, stanovanje; najeti ladjo, letalo; klub je najel telovadnico za dve uri tedensko / najeti zemljo / najeti posojilo // dobiti koga, da za plačilo opravlja, opravi določeno delo, nalogo: najeti delavca, godca; najeti odvetnika; najel ga je za dva meseca; kriči, kot bi ga kdo najel zelo najét -a -o: najet delavec; najeta soba / najeti vojak v nekaterih državah vojak, ki za plačilo stopi v vojsko ♪
  13.      nájti  nájdem dov., nášel nášla, stil. nájdel nájdla (á) 1. nehote, navadno nepričakovano priti do česa: najti denarnico na cesti; na obleki je našla krvave madeže / v leksikonu je našel več napak / v gostilni je našla moža z neko mlado žensko / star. v sodniku najde svojega nekdanjega sošolca spozna // hote, načrtno priti do česa izgubljenega, odsotnega: skrijem se ti, da me ne najdeš; najti izgubljeno stvar; hišni ključ je nazadnje našel v žepu / pes je našel sled izvohal / najti prehod čez gorovje; elipt. živina najde sama domov 2. s širokim pomenskim obsegom biti uspešen v prizadevanju, da bi se doseglo kaj, prišlo do česa a) če osebek tega nima: najti delo, stanovanje; divjad ne najde hrane v visokem snegu / nav. ekspr.: za to opravilo težko najdem primerne ljudi dobim; našla (si) je moža / najti gobe, jagode; najti nafto, premog, železno rudo; pren. bojevali se bomo, dokler ne najdemo pravice, resnice b) če osebku to še ni znano: najti ustreznejšo metodo; našli so način, kako naj delo hitreje napreduje; pojavu je treba najti vzrok / najti formulo, pravilo, zakonitost / na obrazih ljudi je našel odgovor / pog. če najdem, da kdo lenari, ga bom kaznoval doženem, ugotovim 3. biti uspešen v ugotavljanju, kje kdo, kaj je a) s povpraševanjem, poizvedovanjem: Rdeči križ ji je pomagal najti sina / ljudje so sami našli požigalca; našli so voznika, ki je po nesreči pobegnil / knjiž. njena slutnja je našla pravega človeka b) z gledanjem: v množici na trgu je našel svojega prijatelja / najti besedo v slovarju; najti točko A v načrtu / pri pregledu so našli raka na dvanajsterniku c) s tipanjem: v temi je s težavo našel vrata; ne najdem žile 4. navadno s prislovnim določilom izraža navzočnost v prostoru ali času: lišaje najdemo celo v krajih, kjer se zdi življenje nemogoče; naslednje leto najdemo pesnika spet v tujini; v članku najdemo nekatere neresnične trditve / publ.: malo narodov je najti, ki bi bili izpostavljeni takemu raznarodovalnemu pritisku malo narodov je; tu bi našli še plemena prerijskih Indijancev tu so plemena // nav. 2. os. izraža, da je kaj kje na razpolago: vedno me najdeš doma med peto in šesto uro; metlo najdete za vrati / pog. v tej trgovini najdete vse lahko kupite / ekspr. tudi zate bi se kaj našlo 5. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da je kdo deležen dejanja, kot ga določa samostalnik: najti milost, pomoč, sočutje, tolažbo pri kom; najti rešitev rešiti (se); v kajenju najde užitek uživa / publ.: članek je našel precej odmeva med bralci o njem so govorili, razpravljali; predlog zakona ni našel soglasja med poslanci vsi se niso strinjali z njim; oba pesnika sta našla mesto v reprezentativni izdaji njuna dela so bila tam objavljena ● ekspr. vedno se najde kdo, ki godrnja vedno kdo izraža nejevoljo, nesoglasje; ekspr. ob tem ne najdem besed od osuplosti nad tem ne morem nič reči; ekspr. fant, da mu ne najdeš para dober; postaven; ekspr. večjih pijancev ne najdeš ni; vznes. v tujini je našel zadnji dom, grob je umrl; najti isti, skupni jezik, publ. skupni imenovalec imeti, doseči enako mnenje o kaki stvari, vprašanju; ekspr. le kaj najde na njem izraža začudenje nad tem, da ji je všeč, da mu je naklonjena; star. v knjigah je našel, da je našo deželo nekoč prekrival led je izvedel, se poučil; preg. lepa beseda lepo mesto najde; preg. kdor išče, najde; preg. tudi slepa kura včasih zrno najde tudi človeku z manjšimi sposobnostmi se včasih kaj posreči nájti se 1. knjiž. spoznati svoje bistvo, svoja nagnjenja: na univerzi se je našel in spoznal, kam vodi njegova pot / pisatelj se je našel šele v zadnjem romanu 2. pog. sestati se, sniti se: najdemo se pred kinom / komaj je dvakrat počilo, že smo se vsi našli za skalo nájden -a -o: najdene bankovce je vrnil lastniku; muzej hrani najdena okostja / urad za najdene predmete ♪
  14.      naklépati  -am nedov. (ẹ̑) knjiž. snovati, pripravljati, navadno kaj slabega: naklepati izdajo, umor; ugibali so, kaj naklepa sovražnik; nekaj hudega naklepajo proti njim / le kaj naklepajo z ujetnikom mislijo, nameravajo storiti // redko misliti, premišljevati: naklepal je, kaj naj stori ♪
  15.      nalíti  -líjem dov. (í) 1. z vlivanjem spraviti v kaj: naliti čaja, čaj; nalila jim je juho na krožnike / gostu je nalila skodelico kave; nalil si je še malo vina; pren. to mu je nalilo nove odločnosti; bolečine naliti komu v srce ∙ ekspr. nalil mu je čistega vina povedal nu je resnico brez olepšavanja 2. napolniti s tekočino: znova je vsem nalil kozarce; naliti do roba; naliti kozarce s šampanjcem // ekspr. v veliki količini dati piti (alkoholno pijačo): nalili so ga z žganjem; zelo koga naliti / naliti otroka z mlekom nalíti se ekspr. napiti se (alkoholne pijače): naliti se žganja / pog. spet se ga je nalil nalít -a -o: naliti kozarci; bili so zelo naliti; juha je že nalita ♪
  16.      naméček  -čka m (ẹ̑) ekspr. kar se doda k določeni, dogovorjeni količini: menjam, če daste kaj namečka; pri vsakem sodu je zahteval pet litrov namečka / dajal mu je hrano, stanovanje in še kak nameček v denarju // v prislovni rabi, v zvezi z za izraža dodajanje, stopnjevanje: lepo ga je pogostil, za nameček pa mu je dal stotak / nevljuden je, za nameček pa še len; še pil boš za nameček, a ♪
  17.      namestíti  -ím tudi naméstiti -im dov., namésti; naméstil (ȋ í; ẹ̄ ẹ̑) 1. narediti, da pride kaj kam v določen, ustrezen položaj: namestiti anteno na streho; namestiti mitraljez, rakete; namestiti strelovod / namestiti stroje v delavnico / tovarna je del proizvodnje namestila drugam // knjiž., redko zgraditi, postaviti: namestiti novo tovarno blizu reke 2. publ. napraviti, da dobi kdo bivališče, stanovanje, zlasti za krajši čas; nastaniti: namestiti goste v prvem nadstropju; začasno se je namestil v hotelu 3. v nekaterih državah narediti, da je kdo sprejet v delovno razmerje z vnaprej določenim, stalnim (mesečnim) dohodkom, plačo, navadno za opravljanje dela, ki ni fizično: namestiti novega učitelja, uradnika / namestiti za čuvaja 4. zastar. nadomestiti: namestiti izrabljene dele z novimi / namestiti sirotam mater namestíti se, tudi naméstiti se s prislovnim določilom spraviti se kam v določen telesni položaj: namestiti se na postelji, v naslanjaču; namestili so se v kotu in kartali; udobno se namestiti / ekspr. namestiti se s komolci na ograjo nasloniti se nameščèn -êna -o in naméščen -a -o 1. deležnik od namestiti: na strehi avtomobila nameščen zvočnik; tiskarski obrat je nameščen v sosednjem poslopju; stalno, začasno nameščeni učitelj; trdno, počez nameščen 2. z oslabljenim pomenom ki je, se nahaja kje v določenem položaju: pritlično nameščeni cveti ♪
  18.      naméstnik  -a m (ẹ̑) 1. kdor ima začasno položaj, funkcijo koga drugega: dokler se ne vrnem, bo on moj namestnik / očetov namestnik / po odhodu tega pevca dolgo časa niso našli primernega namestnika naslednika // navadno s prilastkom kdor ima stalno, uradno določene funkcije, naloge kakega drugega vodilnega uslužbenca, funkcionarja: izvolili so predsednika in tri namestnike / namestnik komandanta brigade; namestnik javnega tožilca 2. v nekaterih državah od vladarja, vlade imenovani predstojnik višje upravne enote: kralj je odstavil, zamenjal namestnika / cesarjev namestnik // v monarhističnih državah kdor ima začasno funkcije, naloge vladarja, ki zaradi mladoletnosti, bolezni ne more vladati: določiti mladoletnemu kralju namestnika ◊ rel. božji namestnik kdor v odnosu do koga zastopa božjo avtoriteto, zlasti duhovnik; zgod. (deželni) namestnik v stari Avstriji od vladarja imenovani predsednik deželne vlade ♪
  19.      naméstništvo  -a s (ẹ̑) 1. položaj, funkcija namestnika: odpovedati se namestništvu; dobro plačano namestništvo 2. v nekaterih državah urad od vladarja, vlade imenovanega predstojnika višje upravne enote: poslati prošnjo namestništvu ♦ zgod. (deželno) namestništvo v stari Avstriji deželna vlada // v monarhističnih državah začasen organ s funkcijami, nalogami vladarja, ki zaradi mladoletnosti, bolezni ne more vladati: mladoletni vladar z namestništvom / kraljevo namestništvo ♪
  20.      naméščati  -am nedov. (ẹ́) 1. delati, da pride kaj kam v določen, ustrezen položaj: nameščati televizijsko anteno na streho; nameščati jadra / nameščati stroje v spodnje prostore 2. publ. delati, da dobi kdo bivališče, stanovanje, zlasti za krajši čas; nastanjevati: nameščati goste po zasebnih sobah 3. v nekaterih državah delati, da je kdo sprejet v delovno razmerje z vnaprej določenim, stalnim (mesečnim) dohodkom, plačo, navadno za opravljanje dela, ki ni fizično: nameščati učitelje, uradnike; nameščati in odpuščati 4. zastar. nadomeščati: jutri me bo on nameščal / praznoto je začelo nameščati prijetno pričakovanje naméščati se s prislovnim določilom spravljati se kam v določen telesni položaj: koliko časa se pa nameščaš na postelji ♪
  21.      namežíkniti  -em [mǝž in mež] dov. (í ȋ) pomežikniti: žena mu je znova namežiknila; hudomušno, pomenljivo, prebrisano namežikniti; sporazumno si namežiknejo in odidejo ♪
  22.      nanáglo  in na náglo prisl. (ā) 1. nepričakovano, nenadoma: bolezen se je nanaglo poslabšala; zgodilo se je tako nanaglo, da se ni znašel 2. hitro, nahitro: nanaglo si ogledati razstavo; nanaglo preiskati stanovanje ♪
  23.      nanóvo  in na nóvo prisl. (ọ̑) 1. izraža ponovitev dejanja: nanovo izdati knjigo; nanovo prepleskati okna; nanovo vzcveteti / nanovo opremiti, preurediti stanovanje / treba je začeti nanovo znova 2. izraža, da je opravljeno novo dejanje: tovarna je nanovo sprejela deset delavcev / nanovo ustanovljeno podjetje; nanovo zavzete dežele ♪
  24.      napádati  -am nedov. (ā ȃ) 1. opravljati oboroženo vojaško akcijo z namenom uničiti, onesposobiti nasprotnikove sile: napadati mesto, utrdbo; znova so začeli napadati / bočno, čelno napadati / napadati zavezniške države 2. opravljati nenadno nasilno dejanje, s katerim se hoče kaj pridobiti, doseči ali komu škodovati: napadali so ljudi in jih ropali / napadati banke, trgovine / fizično napadati 3. nav. ekspr. ostro, grobo, žaljivo nastopati proti komu: žalili so ga in napadali; napadati koga v tisku; napadal ga je z žaljivimi izrazi / napadati čast, ugled; napadati vodstvo, zakone 4. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik: bolezen, slabost ga napada / pogosto ga napada hud kašelj / dvomi ga napadajo / železo napada rja 5. šport. biti v fazi športne igre, ko si eden od nasprotnikov prizadeva izboljšati rezultat: v drugem polčasu so gostje ves čas napadali napadajóč -a -e: napadajoča zver; sam.: odbiti napadajoče ♪
  25.      napláviti  -im tudi naplavíti -ím dov., naplávil (ā ȃ; ȋ í) s tokom prinesti, spraviti kam, zlasti na breg, obalo: reka je naplavila deske, veje; na obali so našli truplo, ki so ga naplavili valovi; deževje, neurje je naplavilo veliko peska / nižavje sta naplavili reki Evfrat in Tigris // ekspr. zanesti, prinesti: življenje ga je naplavilo v ta neprijazni kraj; povojna leta so naplavila nova vprašanja; brezoseb. naplavilo ga je v njemu tuj svet / v debati se je naplavilo veliko snovi nabralo naplávljen -a -o tudi naplavljèn -êna -o: naplavljen prod; rodovitna naplavljena prst, zemlja; bil je kot naplavljen ♪

   766 791 816 841 866 891 916 941 966 991  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA