Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

nova (376-400)


  1.      èn  êna -o stil. -ó štev., sam. êden [dǝn] (ȅ é) 1. izraža število ena [1] a) v samostalniški rabi: ena in ena je dve; eden je obstal, dva sta zbežala; le ena se nas je spomnila; a enega se bojim: bolezni / eden izmed stražnikov ga je opazil; ti si eden med mnogimi; odloči se za eno od več možnosti; tako je rekla ena od žensk / bilo je ena po polnoči; ob eni(h) (popoldne) 13h / bil je eden prvih, ki se je za to zanimal med prvimi; to je eden (izmed, od) glavnih vzrokov / stopati v koloni po eden tako, da je le eden v vrsti b) v prilastkovi rabi: imata enega otroka; kovanci po en dinar; čoln z enim jamborom; eno željo še imam; slep na eno oko; pog. daj mi en kos kruha daj mi kos kruha; vsa ta leta se mi zdijo kot en dan / niti en list se ni zganil; ekspr.: en edini plašč imam; privošči mu vsaj eno samo dobro besedo; elipt.: ekspr. ima jih eno manj kot osemdeset devetinsedemdeset let; pog. spil je en aperitiv eno čašico; en sam tega dela ne bo opravil samo en človek; pri množinskih samostalnikih ena vrata so še odprta / ima samo ene čevlje en par c) v medmetni rabi: otroci so korakali: leva, desna, ena, dve; daj, skoči: ena, dva, tri // nav. neskl. izraža številko ena: Prešernova (cesta) 1; tekma se je končala s tri proti ena; napiši eno / pog. v šoli ima same ene negativne ocene 2. v zvezi z drugi izmed dveh bližji: prevaža z enega brega Save na drugega; na enem koncu vasi so hiše že obnovljene, na drugem pa še ne / publ. po eni strani sem s tem zadovoljen, po drugi pa ne // izraža nedoločeno osebo, stvar, ki se pri razmejevanju navede na prvem mestu: eden poje, drugi pije, tretji vriska, vsak se zabava po svoje / eni se smejejo, drugi jokajo / ne eno ne drugo ga ne zanima nobena stvar; eni in drugi so bili jezni oboji // izraža medsebojno razmerje: eden drugega se bojita / odšli so eden za drugim; hodijo eden za drugim; drselo je in začeli so padati eden za drugim; pog. ženski sta govorili ena čez drugo obe hkrati 3. pog., s širokim pomenskim obsegom ki ni natančneje določen: en dan sta šla v mesto neki; en čas bom čakal, dolgo pa ne nekaj, malo časa; čez en čas reče čez nekaj časa; eno knjigo mi posodi kako; elipt. pa zapojmo eno katero; gojimo eno od zgodnjih vrst neko; že ene tri dni ga nisem videl kake; v samostalniški rabi: eden je umrl nekdo; pošlji enega, ki se na to razume koga / ekspr., z oslabljenim pomenom: to ti je en čudak; vse skupaj mu je eno figo mar 4. nav. ekspr. ki se od določenega ne razlikuje; enak, isti: midva sva enih misli; dva brata približno enih let / že dolgo živita pod eno streho isto; ekspr. zmeraj je na mizi ena in ista jed 5. nesestavljen, cel: spomenik je iz enega kosa; obleka v enem delu // ekspr., navadno v zvezi s sam poudarja velikost ali množino česa: ves život je ena sama rana; njegovo življenje je ena sama bridkost; polarna zima je ena sama dolga noč nepretrgana ● ekspr. živi tja v en dan tjavendan; star. skleniti, trditi v en glas soglasno; ekspr. meče vse v en koš ne upošteva razlik med stvarmi, problemi; ekspr. ubiti dve muhi na en mah z enim dejanjem hkrati opraviti dve stvari; vsi kot en mož enotno, složno; pog., ekspr. tega ne bom dovolil, dokler bom le z enim prstom migal bom imel le malo moči; pog., ekspr. v en rog trobiti s kom mu v vsem pritrjevati; ekspr. z eno besedo (povedano) na kratko; pog. staviti vse na eno karto vse naenkrat tvegati; ekspr. z eno nogo je že v grobu je že star; kmalu bo umrl; z eno (roko) daje, z dvema jemlje jemlje več, kot daje; ekspr. povedati v eni sapi vse naenkrat, hitro; ekspr. sovražnik številka ena največji; ekspr. dela vse po enem kopitu na enak način; pog. poslušati samo z enim ušesom nepazljivo; ekspr. pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem pa ven ničesar ne uboga, ne upošteva; nič si ne zapomni; pog. nas eden nima nikjer veljave ljudje naše vrste; pog., ekspr. zvrniva vsak enega popijva kak kozarček pijače; prodati eno k drugemu ne da bi vsako stvar posebej meril, cenil; ekspr. vsi do enega so prišli prav vsi; pog., šalj. ena nič zate za zdaj si ti v prednosti, si me premagal; pog., ekspr. daj mu eno okrog ušes udari ga; pog., ekspr. eno mu je zagodel napravil mu je nevšečnost; en dva tri in že ga ni več v trenutku, hipu; ekspr. ena dve bom tam zelo hitro, takoj; pog., ekspr. tu ne moremo ostati, to je (kakor) enkrat ena samoumevno, gotovo; pesnik se čuti z naravo eno v popolnem soglasju; star. en samkrat sem ga videl samo enkrat; njihovo geslo je bilo: vsi za enega, eden za vse vsak mora skrbeti tudi za druge; preg. ena lastovka ne naredi pomladi iz enega primera se ne morejo delati splošni sklepi ♪
  2.      enakoméren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. ki se mu med trajanjem hitrost, intenzivnost ne spreminja: enakomeren razvoj; enakomeren tek motorja; bolj enakomerna proizvodnja; enakomerno naraščanje temperature; enakomerno tuljenje sirene ♦ fiz. enakomerno gibanje gibanje z nespremenljivo hitrostjo // ki poteka, se ponavlja v enakih časovnih presledkih: enakomeren ritem; enakomerno tiktakanje ure; dihanje je postalo spet enakomerno 2. ki je prostorsko ali intenzitetno enako razporejen: enakomeren vzpon poti; enakomerna obtežitev ladje; enakomerna osvetljenost dvorane; v prostoru je povsod enakomerna toplota / ima lepo pokončno in enakomerno pisavo enakomérno prisl.: pritisk enakomerno narašča; enakomerno ogreto stanovanje; enakomerno porazdeljen; enakomerno šumeč / dnevi mu tečejo enakomerno enolično ♪
  3.      éncijanov  in encijánov -a -o prid. (ẹ̑; ȃ) nanašajoč se na encijan: encijanov cvet; encijanova korenika / encijanova tinktura; encijanovo žganje ♪
  4.      ênkrat  prisl. (é) izraža, da kaj nima ponovitve: enkrat v življenju je bil bolan; enkrat ugrizniti jabolko; niti enkrat se ni zmotil; samo enkrat, enkrat samkrat je bil tam // izraža eno ponovitev: enkrat pet je pet; zdravilo jemlji enkrat na dan; tekst enkrat prepiši; govori z njim še enkrat; drv je za enkrat zakuriti / pot je točno enkrat daljša; ekspr. nova hiša je še enkrat lepša kot stara veliko, dosti / kot vzklik še enkrat izraža zahtevo po ponovitvi; kot pretnja, svarilo kaj si pa naredil, samo še enkrat ● pog. enkrat sem ti bil za norca, dvakrat ti ne bom ne bom več pustil, da bi se norčeval iz mene; tu ne moremo ostati, to je (kakor) enkrat ena samoumevno, gotovo; knjiž., ekspr. gleda na stvari, kot da so dane enkrat za vselej dokončno določene, nespremenljive; oklicati enkrat za trikrat pri cerkveni poroki prebrati v cerkvi obvestilo o nameravani poroki koga eno nedeljo namesto tri; videl sem ga enkrat, dvakrat malokrat, malokdaj; prepovedati komu enkrat za vselej dokončno, nepreklicno; preg. enkrat ni nobenkrat če kdo kaj naredi samo enkrat, ne pomeni nič; preg. osel gre samo enkrat na led celo ne preveč pameten človek je po slabi skušnji previden ♪
  5.      ênodružínski  -a -o prid. (ē-ȋ) v zvezi enodružinska hiša, vila hiša, vila, ki ima eno družinsko stanovanje ♪
  6.      ênoinpólsôben  -bna -o [u̯s] prid. (ē-ọ̑-ō) v zvezi enoinpolsobno stanovanje stanovanje, ki ima eno sobo in kabinet: kupiti enoinpolsobno stanovanje ♪
  7.      enójček  -čka m (ọ̄) 1. samostojno stoječa enostanovanjska hiša: parcela za enojček 2. rib. trnek z eno ostjo: loviti z enojčkom ♪
  8.      ênosôben  -bna -o prid. (ē-ō) v zvezi enosobno stanovanje stanovanje, ki ima eno sobo: kupiti enosobno stanovanje ♪
  9.      enôta  -e ž (ó) s prilastkom 1. dogovorjena količina za merjenje količin iste vrste: najnižja, osnovna enota; časovna, dolžinska, prostorninska, utežna enota; merske enote; enota frekvence, moči, upora; enota za merjenje pritiska, temperature 2. del večje celote, ki ima določeno samostojnost: furlansko ljudstvo je posebna jezikovna in etnična enota v romanskem svetu; nacionalna enota / politična, teritorialna, upravna enota; organizacijska enota; volilna enota / bojna, vojaška enota; oborožene enote naše države armada, vojska; spopad osvobodilnih enot z nasprotnikovimi četami; enota v topništvu / razvrstitev živali v sistematske enote 3. kar tvori, predstavlja funkcionalno celoto: plovna enota; stanovanjska enota / pomenska enota / stranka je skušala združiti v enoto delavstvo vseh narodov ◊ astr. astronomska enota povprečna razdalja Zemlje od Sonca; ekon. delovna enota organizacijska tvorba v gospodarski organizaciji ali ekonomski enoti, v kateri poteka kak delovni proces; denarna enota ki je izhodišče pri računanju zneskov; ekonomska enota osnovna organizacijska tvorba v gospodarstvu; najmanjša samoupravna enota v gospodarski organizaciji; gospodarska enota osnovna organizacijska tvorba v gospodarstvu; mat. istoimenske enote merske enote, ki imajo isto ime; ptt govorna časovna enota v minutah določen čas za telefonski pogovor, ki je osnova za obračunavanje opravljenih storitev; voj. izločena enota nižja vojaška enota, ki se zaradi posebne naloge izloči iz sestava višje enote; zal. (založniška) enota celotna naklada kake knjige, letnika časopisa ♪
  10.      epigramátika  -e ž (á) lit. epigramatična dela, epigrami: Prešernova epigramatika; zajedljiva epigramatika ♪
  11.      epigrámski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na epigram: Prešernova epigramska satirika / epigramski slog ♪
  12.      êra  -e ž (ȇ) navadno s prilastkom omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred; doba: z odkritjem Amerike se začenja nova era v zgodovini človeštva; revolucionarna era / era socializma / živimo v eri tehnike / knjiž., pri štetju let leta 479 naše ali nove ere našega štetja, po našem štetju ∙ atomska era 20. stoletje ♪
  13.      etablírati  -am dov. in nedov. (ȋ) star. ustanoviti, postaviti, osnovati: etablirati podjetje; v kraju se je etablirala tkalnica / zastar. etabliral se je v mestu kot splošni zdravnik naselil ♪
  14.      etápa  -e ž (ȃ) 1. navadno s prilastkom časovno sklenjen del nastajanja, razvoja česa z vsebinskimi značilnostmi v okviru celote, razvojna stopnja: s tem obiskom se je začela nova etapa v razvijanju medsebojnih odnosov; Darwinov nauk pomeni novo etapo v razvoju biološke znanosti; današnja, sedanja etapa družbenega razvoja; posamezne etape narodnega prebujenja / etape študija; prodam hišo, ki je zgrajena do druge etape stopnje; delati po etapah postopoma / knjiž. to je bila pomembna etapa v pesnikovem življenju čas, doba // predmet, ki je rezultat tega nastajanja, razvoja: zgrajena je prva etapa proge 2. šport. določen zaključen del, odsek tekmovalne poti: ta etapa je dolga šestdeset kilometrov / zmagovalec prve etape kolesarske dirke; sešteti čase posameznih etap 3. nekdaj področje za fronto, od koder se vojne enote oskrbujejo z vsemi za življenje in boj potrebnimi sredstvi: ranjence so spravili v etapo; komanda v etapi ◊ voj. del vojne operacije, ki po času, prostoru in vsebini predstavlja zaključeno celoto ♪
  15.      etáža  -e ž (ȃ) 1. del stavbe med dvema stropoma: stavba ima dve etaži pod zemljo in deset nad zemljo; kletna etaža; poslovna, stanovanjska etaža; trgovina ima pet etaž; stolpnica z desetimi etažami / stanuje v tretji etaži v tretjem nadstropju 2. del prostora, ki je razdeljen z vodoravnimi ploskvami: pekovska peč z več etažami / postelje stojijo v dveh etažah ◊ agr. rozge na brajdi ali veje na deblu, razpeljane v isti višini; mont. ravnina na dnevnem kopu, kjer se pridobiva premog, ruda; hodniki in odkopna mesta v jami v manjših višinskih razdaljah med dvema obzorjema ♪
  16.      etážen  -žna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na etažo: etažne postelje, sušilnice / etažna površina; etažna kurjava kurjava za prostore v etaži / etažna lastnina lastništvo dela poslopja, navadno stanovanja v večstanovanjski hiši; etažni lastnik ◊ gost. etažna strežba strežba hotelskim gostom v njihovih sobah; obrt. etažna peč pekovska peč, ki ima več etaž ♪
  17.      etíl...  prvi del zloženk (ȋ) nanašajoč se na enovalentni radikal, izveden iz etana z odvzemom enega atoma vodika: etilalkohol, etilklor ♪
  18.      etuda  -e [etíd- tudi etúd-] ž (ȋ; ȗ) muz. instrumentalna ali vokalna skladba, namenjena za vajo: igrati, peti etude // instrumentalna skladba, v kateri avtor obravnava kak tehnični problem: klavirska etuda; simfonične etude; Chopinova etuda ♪
  19.      falzificíranje  -a s (ȋ) glagolnik od falzificirati: biti kaznovan zaradi falzificiranja / falzificiranje narodnih pesmi; falzificiranje zgodovine ♪
  20.      fanariót  -a m (ọ̑) v balkanskem okolju, nekdaj pripadnik plemiškega ali duhovniškega družbenega sloja v grški četrti Carigrada: osovraženi izkoriščevalski fanarioti; brata Miladinova sta se borila proti raznarodovalni akciji fanariotov ♪
  21.      fantástičen  -čna -o prid., fantástičnejši (á) 1. nanašajoč se na fantastiko; domišljijski, sanjarski: to so nerealni in fantastični načrti; fantastičen privid; fantastičen svet; skrivnostna bitja so si zamišljali v najbolj fantastičnih podobah / otrok ljubi fantastične opise / fantastični film 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, čudovit: fantastičen razmah znanosti; ima fantastičen spomin / vozili so s fantastično hitrostjo / iron. v sobi je bil fantastičen nered // nenavadno, izredno lep: fantastična arija; ima fantastično stanovanje fantástično prisl.: živila so se fantastično podražila; to je fantastično daleč / v povedni rabi na izletu je bilo fantastično; sam.: v njegovi skladbi je nekaj fantastičnega ♪
  22.      fantástičnost  -i ž (á) lastnost, značilnost fantastičnega: fantastičnost načrtov; fantastičnost literarnega dela; bujna fantastičnost njegovega opisovanja je otroke močno pritegnila / ekspr. presenetila ga je fantastičnost njegovega stanovanja ♪
  23.      fantazíja  -e ž (ȋ) 1. prosto kombiniranje misli in predstav, domišljija: fantazija ga je zanesla predaleč; v fantaziji si slikati lepoto tujih dežel; neusahljiva, ustvarjalna, živahna fantazija // sposobnost za tako kombiniranje: otrok ima fantazijo; dramiti, krotiti fantazijo; dela brez fantazije; bujna fantazija; vse to je le plod njegove fantazije 2. predstava, ki ni osnovana na resničnosti: kar je rekel, ni resnica, ampak fantazija; meglene teorije in fantazije; ekspr. živi v praznih fantazijah / bolezenske, vročične fantazije 3. muz. instrumentalna skladba iz glasbenih motivov drugih avtorjev: igrati fantazijo; fantazija na narodno pesem ♪
  24.      fantazíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na fantazijo, domišljijski: fantazijski svet; fantazijska podoba, predstava / fantazijska moč umetnikov / fantazijska laž pri otroku; fantazijsko prepletanje resničnega in izmišljenega / fantazijski privid; fantazijske blodnje fantazíjsko prisl.: fantazijsko zasnovana scena ♪
  25.      fántek  -tka m (ȃ) 1. deček, zlasti predšolski: fantki in deklice se igrajo na pesku; prosim jopico za petletnega fantka / kot nagovor fantek, je kdo doma? / ekspr. ima dva zdrava fantka majhna sinova / šalj. mamin fantek sin, kateremu posvečajo starši pretirano skrb, nego 2. ekspr. droben, majhen fant: takega fantka se menda ne boš bal ♪

   251 276 301 326 351 376 401 426 451 476  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA