Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

nota (355-379)


  1.      pedagóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pedagoge ali pedagogiko: pedagoški poklic; pedagoški tečaj; ima dolgoletno pedagoško prakso; pedagoško delo / pedagoški delavci / pedagoška analiza izobraževalnega dela; pedagoška razprava; pedagoška revija / pedagoška akademija, gimnazija; pedagoško-znanstvena enota na fakulteti / tako ravnanje ni pedagoško ♦ ped. pedagoški eros duhovna ljubezen vzgojitelja do učenca, gojenca, izvirajoča iz težnje in potrebe po vzgajanju; pedagoški naturalizem pedagoška smer, ki si prizadeva prilagajati vzgojo otrokovi naravi; šol. pedagoški svetovalec kdor poklicno strokovno svetuje, pomaga pri vzgojnem in izobraževalnem delu šol; pedagoški vodja kdor usmerja in vodi pedagoško delo kake vzgojne, izobraževalne ustanove; prosvetno-pedagoška služba strokovna služba, ki svetuje in pomaga šolam pri pedagoškem delu; pedagoška smer študija smer študija, ki usposablja za pedagoško delo pedagóško prisl.: biti pedagoško izobražen; pedagoško koristne igrače ♪
  2.      pénge  in péngö -a [-ge] m (ẹ̑) do 1946 madžarska denarna enota: sto pengov ♪
  3.      perifêren  -rna -o prid. (ȇ) 1. oddaljen od središča; obroben, obkrajen: periferne četrti mesta; težnje perifernih pokrajin / kraj ima periferno lego 2. publ. manj pomemben: periferni problemi; to vprašanje je periferno ◊ anat. periferno živčevje živčevje, ki povezuje možgane in hrbtenjačo z organi, deli telesa; elektr. periferna enota (elektronskega) računalnika ♪
  4.      pesmaríca  -e ž (í) zbirka preprostejših, ljudstvu namenjenih pesmi, navadno z notami: izdati, sestaviti pesmarico / cerkvena, partizanska pesmarica ♪
  5.      péso  tudi pésos tudi pézo -a m (ẹ̑) denarna enota nekaterih srednjeameriških in južnoameriških držav: dolžen mi je tisoč pesov; preračunati dinarje v pese / filipinski, mehiški peso // bankovec ali kovanec te denarne enote: na mizo je položil pet pesov in odšel ♪
  6.      péti  pôjem nedov., pój pójte tudi pôj pôjte; pél (ẹ́ ó) 1. oblikovati tone, melodije z govorilnimi organi: dolgo v noč sta še pela; zibala je otroka in mu pela; glasno, veselo, žalostno peti; poje kot slavček zelo lepo / peti od sreče, veselja; peti si v tolažbo / na vasi so peli fantje / ne zna peti / ekspr. glasovi so peli zdaj milo, zdaj otožno // preh. izražati, posredovati določeno besedilo s petjem: te pesmi pojejo ob bedenju pri mrliču; peti podoknice, uspavanko, žalostinko; navdušeno, ubrano, ekspr. od srca peti narodne pesmi; to pesem znajo prav peti samo domačini; partizansko pesem je začel bolj recitirati kakor peti / tiho je pel (pesem) o ljubezni, svobodi; pren., pesn. nebo je pelo himno lepote poslavljajočemu se soncu 2. glasbeno se izražati z glasom: peti ob spremljavi klavirja; učiti se peti / peti po notah, star. iz not; not ne pozna, zato poje le po posluhu; peti nizko, visoko z nizkim, visokim glasom / peti alt, bas, sopran / ekspr. navadno poje junaške vloge besedila za te vloge / arijo iz opere poje znana solistka; vse pesmi bo zapel otroški zbor // ukvarjati se, navadno poklicno, s petjem: poje pri zboru, kot solist; peti v operi; nehala je peti / pog. več let je pela na koru bila je cerkvena pevka 3. ekspr. izražati misli v vezani besedi: veliko je pel o bratstvu, ljubezni, soncu / ta pesnik poje zelo žalostno vsebina njegovih pesmi je žalostna // star. pesniti: pel jim je v domačem jeziku / pel je nesmrtne pesmi / na tvojo lepoto zdaj pojem 4. ekspr. govoriti, pripovedovati: ti kar komu drugemu poj o tem, meni ni treba; nikar mi več ne poj; lepo poješ, vendar te ne bom poslušal; vedno poje eno in isto 5. oglašati se z določenimi, za posamezno vrsto (ptic, žuželk) značilnimi glasovi: v grmovju pojejo ptiči; slavček je pel vso noč; vsak večer posluša, kako pojejo črički, murni 6. ekspr. dajati, oddajati enakomerno ponavljajoče se zvoke: jeklo je pod udarci čudno pelo; strune, žice so pele / zvonovi so peli čez hribe in doline / motor je enakomerno pel brnel // z oslabljenim pomenom izraža delovanje, dejanje sploh: poletje je in grablje pojejo; pile in žage pojejo ves dan / pisalni stroji so peli; telefon je pel vse dopoldne zvonil / puške in topovi so neutrudno peli ● ekspr. cepec v njegovih rokah ni več pel kakor nekdaj nič več ni mogel tako mlatiti, delati; nič več ni bil tako močen; ekspr. duša mu poje od sreče, veselja zelo je srečen, vesel; ekspr. v teh vaseh zelo pojejo izgovarjajo besede, stavke tako, da je melodija izrazita; ekspr. kadar je nagajal, je pela leskovka, šiba je bil tepen z leskovo palico, šibo; je bil tepen sploh; ekspr. o tem poje neka stara pesem to je vsebina pesmi; ekspr. pri nas je v glavnem pela polenta smo jedli v glavnem polento; ekspr. v gozdu je pela sekira v gozdu so sekali; pog. radio mu poje od jutra do večera ga posluša; ekspr. kar naprej mu pojejo hvalo, slavo zelo ga hvalijo, slavijo; šalj. žena mu spet poje levite ga ošteva; pog. ob letu bo pel novo mašo bo postal duhovnik; ekspr. utegne ti huda, slaba, trda peti lahko boš težko živel; boš v neprijetnem, nevarnem položaju; pog. čez peti z višjim glasom spremljati melodijo; peti naprej pri dvoglasnem ali večglasnem petju peti vodilno melodijo ◊ lov. divji petelin poje se oglaša z značilnim glasom v času parjenja; muz. dvoglasno, enoglasno peti pojóč -a -e: njen pojoči glas mu zelo ugaja; pojoči udarci kladiv; pojoča skupina mladih; prisl.: pojoče govoriti; glas se mu je pojoče spreminjal pét -a -o: pesem se je širila v peti obliki; med ljudstvom pete pesmi ♦ rel. peta maša maša, pri kateri se posamezna besedila pojejo ♪
  7.      pezéta  tudi peséta -e ž (ẹ̑) denarna enota Španije: plačati, zaslužiti sto pezet // bankovec ali kovanec te denarne enote: odprl je denarnico, polno pezet ♪
  8.      píka  -e ž (í) 1. majhno okroglo mesto, ki ima drugačno barvo ali videz kot ostala površina: po koži so se mu naredile rdeče pike; iz letala so bili ljudje videti kot majhne pike / bele pike na dominah; nosi belo ruto z velikimi pikami 2. lingv. grafično znamenje kot sestavina nekaterih črk, številk: narediti, postaviti piko na i; okrajšati besedo s piko; označiti vrstilni števnik s piko / označiti elipso, krajšanje s tremi pikami // ločilo, ki označuje konec pripovednega stavka: na koncu stavka je pozabil narediti piko 3. roževinasta obloga na sprednjem delu jezika pri perutnini, navadno zaradi pomanjkanja vitaminov: odreti kokoši piko // pog., navadno v zvezi pika na jeziku boleče mesto na jeziku v obliki majhne bele lise: dobiti, imeti piko na jeziku 4. nav. mn., pog. točka: tekmec je dobil, ima deset pik več; boriti se za pike / kupovati blago, živila na pike 5. ekspr. zelo majhna količina: tudi pike več ti ne dam / za piko je manjkalo, da ga ni povozil zelo malo // v prislovni rabi, v zvezi do pike izraža najvišjo možno mero, stopnjo: vse do pike je res, kar pravim; do pike je uganil, kako bo stvar potekala / do pike tako je bilo natanko tako; od pike do pike je povedal vse 6. v medmetni rabi, v zvezi z in, pa izraža odločnost, nepopustljivost: delal bo, pa pika; tako bo, kot pravim, in pika ● žarg., šport. delati pike padati pri smučanju; ekspr. imeti piko na koga, jemati koga na piko, imeti koga na piki imeti ga za predmet napadov, obtožb, šal, zanimanja; ekspr. napraviti, narediti, postaviti piko na i z majhnim, a pomembnim dejanjem zadevo končati; ekspr. daj mu malo potice, da si bo piko odrl da mu bo želja po njej vsaj delno izpolnjena; ekspr. mušje pike na steklu mušji iztrebki; ekspr. tepec je, pa pika izraža podkrepitev trditve ◊ kozm. lepotna pika naravno ali umetno temno znamenje na licu ali na bradi; lingv. pika znamenje pod samoglasnikom za označevanje ožine; mat. pika znak za množenje; decimalna pika ki loči enice od desetin; muz. pika znamenje na desni strani note, ki podaljšuje njeno trajanje za polovico; šol. pika enota za določitev ocene; tisk. rastrska pika delček reproducirane slike, ki nastane pri fotografiranju skozi rastrsko mrežo ♪
  9.      pinót  -a m (ọ̑) kakovostno vino, po izvoru iz Francije: kupiti buteljko pinota / beli pinot ♪
  10.      pionírski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na pionirje: a) pionirski krožek; pionirska organizacija / pionirska knjižnica / pionirski pozdrav; pionirska ruta rdeča ruta kot znak članstva v Zvezi pionirjev; pionirska soba soba, prostor za dejavnost pionirjev / pionirski odred osnovna organizacijska enota Zveze pionirjev b) pionirska alpinistična odprava / pionirska doba filma; opraviti pionirsko delo v znanosti / pionirska enota je gradila cesto ◊ agr. pionirska rastlina rastlina, ki ustvarja razmere, ustrezne za uspevanje gospodarsko pomembnejših vrst ♪
  11.      písmo  -a s (í) 1. ovojnica z listom papirja za navadno daljša sporočila po pošti: kupiti pismo in dopisnico; barvasta, bela pisma; majhno, podolgovato pismo / znamke za pisma / odprl je pismo in začel brati; zalepiti, zapreti pismo / sporočiti v pismu // sporočilo, ki se navadno pošilja v taki ovojnici: dati pismo v ovojnico; dobiti pismo; izročiti pismo naslovniku; napisati, sestaviti dolgo pismo; oddati pismo na pošto; poslati pismo po kurirju, pošti / anonimno pismo; grozilno, izsiljevalno, ljubezensko, poslovilno, zahvalno pismo; predsednik je zboru poslal pozdravno pismo; uredništvo je prejelo veliko protestnih pisem / publ. odprto pismo sestavek, ki seznanja javnost z obravnavo zadeve med avtorjem sestavka in drugo osebo // s prilastkom krajše uradno ali poslovno pismeno sporočilo: cirkularno pismo; poslovna, uradna pisma; terjatveno pismo; glava pisma 2. v zvezi sveto pismo temeljna knjiga krščanske vere in delno židovske vere: brati, razlagati sveto pismo; odlomek iz svetega pisma / sveto pismo nove, stare zaveze 3. star., s prilastkom listina: darilno pismo; notarsko pismo / napraviti ženitno pismo ženitno pogodbo 4. star. pisava, črkopis: iznajditelj glagolskega pisma; naučiti koga grškega pisma / z njegovo pomočjo se je izobrazil v pismu in knjigi v pisanju in branju ● star. ko je delal pismo, je hčeri dal pol posestva oporoko; star. v pismih piše, da sem rojen v tem kraju v dokumentih; knjiž. izmenjala sta si precej pisem precej sta si dopisovala ◊ adm. poslovno pismo stenografija, ki omogoča zapis do osemdeset besed na minuto; fin. kreditno pismo bančna listina, s katero je mogoče dvigati zneske pri drugih bankah; jur. dolžno pismo pismena obveza o napravljenem dolgu; zadolžnica; lit. roman v pismih; polit. akreditivna ali poverilna pisma pooblastilne listine, ki jih poslanik ob nastopu službe izroči poglavarju tuje države; ptt pismo pošiljka v ovojnici, praviloma s pismenim sporočilom; ekspresno pismo ki se dostavi takoj, ko prispe v naslovni kraj; letalsko pismo iz zelo lahkega papirja, pri katerem ima ovojnica barvast rob; navadno pismo ki se dostavlja z redno pošto brez dodatnih uslug pošiljatelju; priporočeno pismo za katerega izda pošta potrdilo o prejemu in katerega prejem potrdi naslovnik s podpisom; rel. pastirsko pismo škofovsko pismo, poslanica vernikom; trg. fakturno pismo račun in obvestilo naslovniku na istem obrazcu ♪
  12.      planôtica  -e ž (ó) manjšalnica od planota: na vrhu hriba se je razprostirala planotica ♪
  13.      plató  -ja m (ọ̑) 1. publ. planota: pred njim se je razprostiral travnat plato; z roba platoja se je spustil v dolino / velik plato leži pod morsko gladino // raven prostor, ploščad: na platoju med hišami so se zbrali ljudje 2. trg. plitev zaboj, navadno za sadje ali zelenjavo: platoje z jagodami so naložili na tovorni avtomobil ◊ ped. (začasen) zastoj v napredovanju učenja ♪
  14.      ploščínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ploščina 1: ploščinska enota, mera ♪
  15.      po  predl. I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka pó- (ọ̑) 1. za izražanje premikanja z namenom, da pride oseba, stvar na cilju na izhodiščni položaj premikanja: iti, poslati po zdravnika; po kaj si prišel; povabili so ga, zdaj pa ni nikogar ponj; skoči v lekarno po zdravila / seči v žep po denar; pisati tovarni po navodila / redko šla je k studencu po vode po vodo 2. s svojilnim zaimkom ali pridevnikom za izražanje hotenja, volje, ki (naj) usmerja, vodi ravnanje: pri naši hiši bi bilo vse drugače, če bi šlo po moje; pa naj bo po njegovo, če že tako hoče; vsakdo ravna po svoje; hišo so uredili po Janezovo 3. s pridevnikom srednjega spola ali pridevniškim prislovom za izražanje načina, kako dejanje poteka: po božje častiti; po bratovsko deliti; tuliti po volčje; živeti (po) beraško; skrbeti za koga (po) očetovsko / govori (po) nemško, zastar. po nemški II. z mestnikom 1. za izražanje neurejenega premikanja ali stanja a) na enotni površini: hoditi po gozdu; sprehajati se po mestu, parku / potovati križem po svetu / po obeh straneh poti so njive / hoditi po dežju / premetavati se po postelji / po tleh razmetani listki; pege po obrazu / iskati, brskati po slovarju b) na površini, ki jo oblikuje množica posameznih predmetov: sneg leži po gorah; kmetije so raztresene po gričih; hoditi po hribih; posedati po krčmah / prsti hitijo po tipkah / ptice skačejo po vejah / listje rumeni po drevju; skriva se po grmovju / oziral se je po poslušalcih / polemika po časopisih 2. za izražanje usmerjenega premikanja na površini česa podolžnega: stopati po cesti; potok teče po dolini; obleka se trga po šivih; plezati po vrvi / knjiž. kri polje po žilah; voda curlja po žlebu / povzpeti se v peto nadstropje po stopnicah / gladiti psa po dlaki / po poti jesti med potjo 3. za izražanje premikanja, usmerjenosti na površino predmeta: od obupa se je tolkel po glavi; udariti psa po gobcu / razbijati po vratih // za izražanje premikanja k čemu s sovražnim namenom: vsi so planili po njem; tolči po sovražniku 4. za izražanje premikanja a) z namenom, da se kaj pridobi, obdrži: seči po knjigi; pes hlastne po muhi; ekspr. gostje so kar planili po jedeh b) z določenim namenom sploh: iti v mesto po opravkih; mladi hodijo z doma po zaslužku / šel je ven po nakupih nakupovat 5. za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti k predmetu a) ki naj se spozna, zazna: pogledati po vremenu; povprašati po zdravju, znancu; vprašal ga je po imenu / neprav. debata po tem vprašanju o b) ki je cilj čustvovanja, volje: hrepeneti, ekspr. koprneti po čem / potreba po jedi; želja po popolnosti; pohlep po denarju / psu se cedijo sline po klobasi c) ki je vir, izhodišče čustvovanja: žalovati po kom; hudo mu je po materi 6. za izražanje časa, trenutka, ki mu sledi dogajanje: po petih letih ga prvič vidim; po treh tednih se vrnem / po deseti (uri) pridi v pisarno; po kosilu počiva; po maturi se bo vpisal na univerzo; prva leta po osvoboditvi; kmalu po polnoči / pri štetju let leta deset po našem štetju / neprav. pred in po uporabi pred uporabo in po njej // za izražanje (časovnega) zaporedja: ajda se seje po pšenici / po Vrhniki pride Logatec za Vrhniko // ekspr., v zvezi z biti za izražanje prenehanja, izginitve: sneg kar vidno jemlje, kmalu bo po njem; je že po dežju nehalo je deževati // zastar. za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja; ob: shajali so se po zimskih večerih 7. za izražanje merila, vodila a) pri določanju, opredeljevanju: spoznati koga po glasu, hoji; podoben, različen po značaju; večji po postavi; prvi po moči; postaviti se v vrsto po velikosti / mehanik po poklicu; po rodu Hrvat; sorodstvo po stricu / njegov brat, Peter po imenu ki mu je ime b) pri usklajanju, prilagajanju: oblačiti se po modi; čevlji so narejeni po nogi; ladjo so imenovali po glavnem mestu; delati po načrtu; ravnati po zakonu / pomagati po svojih močeh / ekspr. delati po stari navadi / nagrajevanje po delu; publ. po svojem položaju je član odbora // za izražanje merila, vzora pri posnemanju, poustvarjanju: slikati po naravi; scenarij je narejen po romanu / zgledovati se po drugih / igrati, peti po notah 8. za izražanje sredstva, posrednika: poslati po pošti, železnici; sporočiti po kurirju / publ. nadzorovati po svojih organih // neprav. za izražanje povzročitelja; od: po hudournikih razrita pot; zavzetje Carigrada po Turkih / povezani smo po skupnih doživljajih s skupnimi doživljaji; po človeških rokah narejeni kipi s človeškimi rokami 9. za izražanje vzroka, zaradi katerega se kaj dogaja: to se je zgodilo po tvoji krivdi / po fižolu ga boli želodec; po sadju ga napenja / mož je znan po grobosti; sloveti po lepoti 10. za izražanje vira, izvora a) pri zaznavanju s čutili: čebelnjak diši po medu in vosku; okus po ananasu, čokoladi; smrdeti po žganju b) pri prevzemanju z dedovanjem, nasledstvom: dobiva pokojnino po možu / vdova po profesorju / po očetu ima oči, po materi lase 11. za izražanje načina, kako dejanje poteka: hoditi po prstih; plaziti se po trebuhu / po grobem obdelati; obsoditi po krivem; po pravici razsoditi; ekspr. jeziti se po nepotrebnem 12. za izražanje mere: jemati zdravilo po kapljicah; plačevati po kosu; prodajati zemljišče po parcelah; piti po požirkih // za izražanje delitve, razdeljevanja: razdeliti po enakih delih / publ. plačevati za vodo sto dinarjev po osebi na osebo 13. za izražanje cene: prodajati po nizki ceni; jajca so bila na trgu po dinarju; po čem je vino ● ekspr. (nedolžna) kri vpije po maščevanju (po nedolžnem) umorjene(ga) je treba maščevati; otrok je po očetu ima njegove lastnosti; zastar. prvi po cesarju za cesarjem; Janez Kocmur, po domače Maček izraža (hišno, osebno) ime v rabi domačinov; to mu ni po duši mu ni všeč; nižje pog., ekspr. šel je po gobe umrl je; pog. po privatni liniji privatno, ne službeno; star. iti po plemenu goniti se; pariti se; ekspr. malo po malo sneži pomalo; po mojem to ni prav po mojem mnenju; pog. že kar dobro govori po naše v jeziku, ki je tu v rabi; nar. vzhodno reč po našem pomeni besedo v našem narečju; prišel sem po slovo se poslovit ◊ šport. zmagati po točkah premagati nasprotnika samo zaradi višjega števila dobljenih točk; vet. krava je po teletu se je pred kratkim otelila; prim. podolgem, pomalem, ponavadi, posili, posredi, postrani, povečini ipd. ♪
  16.      pobóčnica  -e ž (ọ̑) 1. voj. skupina vojakov ali vojaška enota, ki ščiti, varuje bok večje vojaške enote na pohodu: napadla jih je sovražnikova pobočnica; možje iz pobočnice brigade 2. zool. cevasto čutilo na boku rib, ki omogoča orientacijo v prostoru: občutljivost pobočnice ♪
  17.      počesáti  -čéšem dov., počêši počešíte; počêsal (á ẹ́) 1. urediti, pogladiti z glavnikom: počesati otroke; preoblekla se je in počesala; počesati si brado / s prsti si je počesal lase; pren., ekspr. veter je počesal travne bilke // (strokovno) urediti lase: katera frizerka te je danes počesala / počesati na prečo; nazaj počesati lase usmeriti jih od čela proti tilniku 2. žarg. sistematično, temeljito pregledati z vojaštvom: enota je dobila povelje, da počeše vse okoliške gozdove 3. knjiž., ekspr. natepsti, pretepsti: tako te bom počesal, da si boš za vedno zapomnil ● nar. prav po mešetarsko ga je počesal ogoljufal, prevaral; ekspr. temeljito počesati rokopis popraviti počesán -a -o: gladko počesani lasje; ima na stran počesane lase frizuro, pri kateri je večji del las usmerjen na eno stran glave ♪
  18.      pòd  pôda m, mest. ed. tudi pódu (ȍ ó) 1. obloga na spodnji površini zaprtega prostora, po kateri se hodi: lakirati, loščiti pod; očistiti pod; položiti pod; izrabljen pod; lesen pod; pod iz umetne mase / parketni pod parket / pod avtomobila je načela rja dno; pod vagona je zgorel / cigareto je otresel kar na pod tla; udarjati z nogami ob pod 2. nar. skedenj: spraviti seno na pod; mlatiti na podu 3. mn., geogr. skalnata planota v gorah: na podih sta odložila dereze / Mali podi ◊ agr. pod voza deska, deske, ki se položijo na ogrodje voza; grad. slepi pod podlaga iz lesa, betona, na katero se položi, namesti leseni pod; topli pod obloga iz plastične folije, podložene z debelo tkanino, klobučevino; les. ladijski pod pod iz ožjih, enako širokih desk, sestavljenih na pero in utor; deske, obdelane za tak pod ♪
  19.      podjétje  -a s (ẹ̑) 1. samostojna gospodarska enota z določenimi nalogami na področju proizvodnje, trgovine, storitev: podjetje je izvozilo veliko izdelkov; podjetje se uspešno razvija; upravljati podjetje; ustanoviti podjetje; direktor podjetja; poslovna politika podjetja; gospodarjenje v podjetju / gostinsko podjetje; gradbeno, obrtno, prevozniško, uvozno podjetje; proizvodno, storitveno, trgovsko podjetje; veliko podjetje ki ima večje število delavcev ali večjo vrednost sredstev; združeno podjetje do 1973 gospodarsko enotno podjetje, nastalo z združitvijo več samostojnih podjetij; podjetje za letalski promet ♦ ekon. kapitalistično podjetje katerega lastnik je posameznik ali več posameznikov; samoupravno podjetje ki ga upravljajo delavci; socialistično podjetje ki je v družbeni lasti 2. ekspr. dejanje, načrt: lotil se je velikega podjetja; za uresničitev takega podjetja je potreboval mnogo denarja ♪
  20.      pòdóbčina  -e ž (ȍ-ọ̑) zgod., od 1814 do 1850 upravna enota, podrejena glavni občini: podobčine na območju nekdanjih Ilirskih provinc ♪
  21.      pòdoddélek  -lka m (ȍ-ẹ̑) 1. organizacijska enota v okviru oddelka: oddelki in pododdelki v tovarni 2. grafično ločen del česa: oddelki in pododdelki na grafikonu / zastar. vsako poglavje je razdeljeno na več pododdelkov podpoglavij ♪
  22.      pòdodsèk  -éka m (ȍ-ȅ ȍ-ẹ́) 1. del odseka: tudi ta pododsek ceste so obnovili / področje so razdelili na več odsekov in pododsekov 2. raba peša organizacijska enota v okviru odseka: pododsek društva ♪
  23.      podróčen  -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na področje: organizirati področna posvetovanja o gospodarski problematiki / področna enota društva; področne organizacije / področna raziskovalna skupnost skupnost, v kateri izvajalci in uporabniki usklajujejo skupne interese na določenem strokovnem področju ♪
  24.      podróčje  -a s (ọ̑) navadno s prilastkom 1. ozemlje z določenimi značilnostmi: alpsko področje Slovenije; gozdnato področje / ledeniško področje; naftno področje; prepadno področje / padavinsko področje; poplavno področje; potresno področje; sušna področja; področje širjenja bolezni / dvojezično področje na katerem se govorita dva jezika; urbanizirano področje; gospodarsko zaostalo področje / publ., z oslabljenim pomenom uživati ugled na mednarodnem področju mednarodni ugled // ozemlje, na katerem je, se opravlja določena dejavnost: industrijsko, turistično področje; poljedelsko področje / naselitveno področje; zasedbeno področje / dostavno področje pošte // ozemlje okoli kakega središča: gospodarska vloga Ljubljane in ljubljanskega področja // ozemlje, kraj sploh: raziskati področje na obeh straneh reke; naseliti se na področju pod Alpami / volilna enota obsega področje petih občin / leteli smo nad področjem Azorov nad Azori 2. prostor, v katerem ima kaj svojo moč, vpliv; območje: področje sevanja; področje privlačnih sil planetov / letalo je zelo hitro izginilo iz vidnega področja 3. celota pojavov, stvari, na katero se nanaša, je usmerjeno človekovo delovanje, ustvarjalnost: opredeliti področje znanosti; njegovo raziskovalno področje je fotosinteza; področje anatomije se loči od področja fiziologije; raziskave s področja stilistike / človekova dejavnost na materialnem, duhovnem področju // dejavnost, delo v okviru take celote: uveljaviti se na gospodarskem, političnem, znanstvenem področju; publ. film je postal dobičkonosno področje / postaja milice s posebnim, splošnim delovnim področjem; treba bi bilo omejiti področje dejavnosti // dejavnost, dejavnosti, kjer kdo opravlja svoje delo: določiti delovno področje inštituta, krajevne skupnosti; izdelava zakonov ne spada v delovno področje teh organov v pristojnost / razširiti svoje področje dela / publ., z oslabljenim pomenom: boj med različnimi ideologijami se odraža tudi na področju pedagogike v pedagogiki; sodelovanje na področju planiranja pri planiranju 4. anat. omejen del telesne površine, določen po organu, delu telesa ali kaki drugi značilnosti: kolčno področje; ledveno področje; področje lopatice ● publ. nevralgično področje ki povzroča težave, skrbi; publ. vplivno področje ozemlje, nad katerim ima, uveljavlja določena država gospodarski in politični vpliv ◊ biol. globinsko področje del morskega ali jezerskega dna, kjer avtotrofne rastline ne morejo uspevati; ekon. nerazvito področje z nizkim narodnim dohodkom; fin. izvoz na konvertibilna področja v države, ki uporabljajo konvertibilno valuto; meteor. področje visokega zračnega pritiska; rad. preskrbovalno področje na katerem radijska ali televizijska postaja omogoča zadovoljiv sprejem ♪
  25.      podrúžnica  -e ž (ȗ) 1. enota, organizacijsko ločena od glavnega sedeža delovne organizacije, s precej samostojnim poslovanjem: ustanoviti podružnico; banka ima več podružnic; podružnica časopisnega podjetja / odpreti podružnico // organizacijska enota društva, združenja, ki ima določeno samostojnost: organizacija obsega več podružnic / podružnice društva 2. rel. teritorialna enota katoliške cerkve, ki nima stalnega duhovnika in je podrejena župniji: župnija ima eno samo podružnico // kraj, kjer je sedež te enote: šel je maševat na podružnico / pri podružnici zvoni v podružnični cerkvi 3. nar. belokranjsko dekle, ki spremlja nevesto, ženina k poroki: lepo oblečena podružnica ♪

   230 255 280 305 330 355 380 405 430 455  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA