Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
noro (60) 
- noroglàv in norogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ekspr. ki ravna neumno, nespametno: noroglav človek; ne bodi noroglav / to so bili noroglavi dnevi noroglávo prisl.: noroglavo je silil stran ♪
- noroglávec -vca m (ȃ) ekspr. nespameten, neumen človek: ta noroglavec pa še sili za njo; predrzni noroglavci ♪
- noroglávka -e ž (ȃ) bot. strupena goba z rdečkasto trosovnico in rdečim, mrežastim betom, Boletus luridus ♪
- noroglávost -i ž (ā) ekspr. lastnost noroglavega človeka: ni računal z njihovo noroglavostjo / počenjati noroglavosti nespametna, neumna dejanja ♪
- noróst -i ž (ọ̑) 1. ekspr. nespametno, neumno dejanje ali ravnanje: napravil je veliko norost; počenjati, uganjati norosti; mladostne norosti / modna norost nenavadna, neprimerna, pozornost vzbujajoča modna novost // kar je podobno duševni bolezni: ljudi je obsedla nerazumljiva norost 2. zastar. duševna bolezen: njegove norosti zdravniki niso mogli ozdraviti ● ekspr. sramota ga je grizla do norosti zelo; preg. mladost je norost, čez jarek skače, kjer je most ♪
- amenoróičen -čna -o (ọ́) pridevnik od amenoreja: zdravljenje amenoroičnih bolnic ♪
- črnorókec -kca m (ọ̑) pog., slabš., med narodnoosvobodilnim bojem pripadnik črne roke: ubili so ga črnorokci ♪
- edinorojèn -êna -o prid. (ȅ é) knjiž. ki je edini (otrok): edinorojeni sin ♪
- edinorojênec -nca m (é) knjiž. edinec: sin edinorojenec ♪
- edinorojênka -e ž (é) knjiž. edinka: dal mu je svojo edinorojenko ♪
- ênorôčen in ênoróčen -čna -o prid. (ē-ō; ē-ọ̄) nanašajoč se na eno roko: enoročno delo / enoročna sekira sekira, ki se drži z eno roko; enoročna žaga žaga, ki jo vleče en človek ♦ muz. enoročna skladba skladba, navadno klavirska, ki se izvaja z eno roko; šport. enoročno dviganje uteži ♪
- enoróden -dna -o prid. (ọ̄) ki je enega, enakega rodu: enorodni prebivalci // ki je ene vrste, sorte: enorodna vina ♪
- enoróg -a m (ọ̑ ọ̄) konju podobna bajeslovna žival s čarovnim rogom na čelu; samorog: zgodba o enorogu ♪
- ênorók -a -o prid. (ē-ọ̑ ē-ọ̄) ki ima eno roko: enoroki invalid ♪
- enorókec -kca m (ọ̑) ekspr., redko človek z eno roko ♪
- enoróžec -žca m (ọ̑) 1. zool. kit, ki ima en zob podaljšan v obliki roga; samorog 2. konju podobna bajeslovna žival s čarovnim rogom na čelu; samorog ♪
- gonoróičen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na gonorejo: gonoroičen izcedek / gonoroično vnetje ♪
- gonoróik -a m (ọ́) med. kdor ima gonorejo ♪
- lastnorôčen in lastnoróčen -čna -o prid. (ō; ọ̄) ki ga kdo napiše sam, s svojo roko: lastnoročne opombe; knjiga ima lastnoročno avtorjevo posvetilo / lastnoročni podpis lastnorôčno in lastnoróčno prislov od lastnoročen: lastnoročno podpisati; lastnoročno napisana prošnja / pri nadomeščanju originalnega podpisa (na kopiji) Podpis: Peter Klepec, l. r. // pog. sam, brez tuje pomoči: kovček bom lastnoročno odnesel na postajo; ekspr. lastnoročno ga je vrgel iz hiše ♪
- pôznorománski -a -o prid. (ó-ȃ) nanašajoč se na pozno romaniko: poznoromanski slog / stavba iz poznoromanske dobe ♪
- pôznoromántičen -čna -o prid. (ó-á) nanašajoč se na pozno romantiko: poznoromantični filozofski lirizem / poznoromantični skladatelj ♪
- praznorók -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki nima, ne nosi ničesar v rokah: hodil je ob njej praznorok ∙ ekspr. hčere ne bom pustil praznoroke od hiše brez denarja, premoženja; ekspr. z lova se je vrnil praznorok ničesar ni ulovil ♪
- raznoróden -dna -o prid. (ọ̄) ki je različnega rodu, različne narodnosti: raznorodno prebivalstvo // knjiž. raznovrsten, mnogovrsten: raznorodni pojavi / raznorodna dela različna ♪
- raznoródnost -i ž (ọ̄) lastnost raznorodnega: raznorodnost prebivalstva / knjiž. raznorodnost pojavov raznovrstnost, mnogovrstnost ◊ zool. zaporedno menjavanje enospolnega zaroda z obojespolnim; heterogonija ♪
- vinoróden -dna -o prid. (ọ̄) ki ima pogoje za (dobro) uspevanje vinske trte: vinorodni griči, kraji / vinorodno podnebje ♪
1 26 51 
