Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

nominativ (3)

1.      nóminativ  -a m (ọ̑) lingv. prvi sklon, imenovalnik: nominativ duala; nominativ in akuzativ ♪
2.      denominatíven  -vna -o prid. (ȋ) lingv. izpeljan iz samostalnika ali pridevnika; izimenski, imenski: denominativni pridevnik ♪
3.      vókativ  -a m (ọ̑) lingv. sklon samostalnika v vlogi ogovora, nagovora, zvalnik: vokativ je enak nominativu ♪