Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

noje (107)



  1.      nójev  tudi nôjev -a -o (ọ̑; ó) pridevnik od noj: nojevo jajce; klobuk z nojevim peresom
  2.      nójevski  tudi nôjevski -a -o prid. (ọ̑; ó) nanašajoč se na noje: nojevska farma // ekspr. ki noče videti neprijetne resnice, sprijazniti se z njo: nojevska politika, taktika
  3.      dognojeváti  -újem nedov.) dodatno gnojiti: dognojevati jesenske posevke
  4.      enójec  -jca m (ọ̑) šport. tekmovalni čoln za enega veslača z dvema vesloma: enojci so že na progi / tekmovati v enojcu
  5.      enójen  -jna -o prid. (ọ̑) ki je iz enega samega dela, ene enote: enojno okno; enojna vrata / okno z enojnimi šipami / enojni tir; letalo z enojnimi krili ◊ bot. enojni list list z eno samo, celo ali deljeno listno ploskvijo; enojno cvetno odevalo samo venčni ali samo čašni listi; fin. enojno knjigovodstvo knjigovodstvo, pri katerem se vsak poslovni dogodek knjiži samo enkrat, ali v dobro ali v breme; kem. enojna vez vez med dvema atomoma, h kateri prispeva vsak atom po eno valenco; strojn. enojni navoj navoj z enim samim grebenom; tekst. enojna preja preja iz ene same niti; zool. enojni krvni obtok obtok, pri katerem poganja srce samo venozno kri; žel. enojna kretnica kretnica, ki omogoča odcep enega tira od matičnega tira
  6.      ênojezíčen  -čna -o prid. (ē-) 1. napisan samo v enem jeziku: enojezični javni napisi / enojezični slovar 2. ki zna in redno uporablja en jezik: prebivalci tega področja so enojezični / enojezična dežela
  7.      gnôjen  -jna -o prid. (ó) nanašajoč se na gnoj: a) pleten gnojni koš; gnojni voz; gnojna jama; gnojne vile / na njivi so bili številni gnojni kupi / gnojna prst b) gnojna rana; gnojno vnetje žrela / gnojni izcedek gnôjno prisl.: gnojno sluzast izcedek iz rane
  8.      gnojênje  -a s (é) glagolnik od gnojiti: a) izboljševati zemljo z gnojenjem; gnojenje travnika s kompostom ♦ agr. foliarno gnojenje s škropljenjem ali pršenjem gnojila na liste b) gnojenje podkožnega tkiva / bakterije gnojenja
  9.      gnójevka  -e ž (ọ̑) vrtn. prst iz preperelega gnoja: lončnicam so dodali še gnojevko
  10.      knjížnojezikóven  -vna -o prid. (-ọ̄) lingv. nanašajoč se na knjižni jezik: knjižnojezikovne norme / knjižnojezikovna samostojnost
  11.      knójevec  -vca m (ọ̑) pog., med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 član Korpusa narodne obrambe Jugoslavije: knojevci so uspešno izpolnjevali svoje naloge
  12.      nègnojèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni gnojen: negnojena njiva, zemlja
  13.      ognójek  -jka m (ọ̑) med. absces: predreti ognojek / ognojek na pljučih
  14.      pôznojesénski  -a -o prid. (ó-ẹ́) nanašajoč se na pozno jesen: deževen poznojesenski dan / poznojesensko sonce; poznojesensko vreme / poznojesenske rože
  15.      rastlinojéd  -a m (ẹ̑ ẹ̄) rastlinojeda žival: prebavila rastlinojedov; rastlinojedi in mesojedi
  16.      rastlinojéd  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) ki se hrani z rastlinami: ribe, žuželke in druge rastlinojede živali
  17.      rastlinojédec  -dca m (ẹ̑) rastlinojeda žival: zobovje rastlinojedcev; rastlinojedci in mesojedci / ekspr. ta človek ne je mesa, je rastlinojedec vegetarijanec
  18.      raznojezíčen  -čna -o prid. () ki zna in redno uporablja različne jezike: raznojezično prebivalstvo / raznojezične prireditve
  19.      semenojéd  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) ki se hrani s semeni: ščinkavci, strnadi in druge semenojede ptice
  20.      znôjen  in znójen -jna -o prid. (ó; ọ̑) 1. nanašajoč se na znoj: znojne kaplje / bil je vroč in znojen od strahu; obrisati si znojne roke; znojno čelo ♦ anat. znojna žleza znojnica 2. knjiž. ki povzroča, da se kdo znoji: zbudil se je iz znojnih sanj; opravljati znojno delo
  21.      znojênje  -a s (é) glagolnik od znojiti se: povečano znojenje; ohlajanje telesa z znojenjem / znojenje rok ◊ med. čezmerno znojenje močno, nenormalno izločanje žlez znojnic, zlasti na dlaneh, stopalih, v pazduhah; usnj. znojenje kož postopek, pri katerem začnejo dlake, volna izpadati iz živalske kože zaradi toplote, vlage in delovanja mikroorganizmov
  22.      zrnojéd  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) ki se hrani z zrnjem: zrnojede in žužkojede ptice
  23.      abscés  -a m (ẹ̑) med. lokalno omejeno nabiranje gnoja, ognojek: absces na vratu, v možganih
  24.      cárjevič  -a m () 1. carjev sin: mali carjevič 2. agr. poznojesensko jabolko rdečkasto rumene barve
  25.      cianamíd  -a m () kem., navadno v zvezi kalcijev cianamid spojina kalcija z ogljikom in dušikom: uporaba kalcijevega cianamida za gnojenje

1 26 51 76 101  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA