Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
noje (107)
- nójev tudi nôjev -a -o (ọ̑; ó) pridevnik od noj: nojevo jajce; klobuk z nojevim peresom ♪
- nójevski tudi nôjevski -a -o prid. (ọ̑; ó) nanašajoč se na noje: nojevska farma // ekspr. ki noče videti neprijetne resnice, sprijazniti se z njo: nojevska politika, taktika ♪
- dognojeváti -újem nedov. (á ȗ) dodatno gnojiti: dognojevati jesenske posevke ♪
- enójec -jca m (ọ̑) šport. tekmovalni čoln za enega veslača z dvema vesloma: enojci so že na progi / tekmovati v enojcu ♪
- enójen -jna -o prid. (ọ̑) ki je iz enega samega dela, ene enote: enojno okno; enojna vrata / okno z enojnimi šipami / enojni tir; letalo z enojnimi krili ◊ bot. enojni list list z eno samo, celo ali deljeno listno ploskvijo; enojno cvetno odevalo samo venčni ali samo čašni listi; fin. enojno knjigovodstvo knjigovodstvo, pri katerem se vsak poslovni dogodek knjiži samo enkrat, ali v dobro ali v breme; kem. enojna vez vez med dvema atomoma, h kateri prispeva vsak atom po eno valenco; strojn. enojni navoj navoj z enim samim grebenom; tekst. enojna preja preja iz ene same niti; zool. enojni krvni obtok obtok, pri katerem poganja srce samo venozno kri; žel. enojna kretnica kretnica, ki omogoča odcep enega tira od matičnega tira ♪
- ênojezíčen -čna -o prid. (ē-ȋ) 1. napisan samo v enem jeziku: enojezični javni napisi / enojezični slovar 2. ki zna in redno uporablja en jezik: prebivalci tega področja so enojezični / enojezična dežela ♪
- gnôjen -jna -o prid. (ó) nanašajoč se na gnoj: a) pleten gnojni koš; gnojni voz; gnojna jama; gnojne vile / na njivi so bili številni gnojni kupi / gnojna prst b) gnojna rana; gnojno vnetje žrela / gnojni izcedek gnôjno prisl.: gnojno sluzast izcedek iz rane ♪
- gnojênje -a s (é) glagolnik od gnojiti: a) izboljševati zemljo z gnojenjem; gnojenje travnika s kompostom ♦ agr. foliarno gnojenje s škropljenjem ali pršenjem gnojila na liste b) gnojenje podkožnega tkiva / bakterije gnojenja ♪
- gnójevka -e ž (ọ̑) vrtn. prst iz preperelega gnoja: lončnicam so dodali še gnojevko ♪
- knjížnojezikóven -vna -o prid. (ȋ-ọ̄) lingv. nanašajoč se na knjižni jezik: knjižnojezikovne norme / knjižnojezikovna samostojnost ♪
- knójevec -vca m (ọ̑) pog., med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 član Korpusa narodne obrambe Jugoslavije: knojevci so uspešno izpolnjevali svoje naloge ♪
- nègnojèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni gnojen: negnojena njiva, zemlja ♪
- ognójek -jka m (ọ̑) med. absces: predreti ognojek / ognojek na pljučih ♪
- pôznojesénski -a -o prid. (ó-ẹ́) nanašajoč se na pozno jesen: deževen poznojesenski dan / poznojesensko sonce; poznojesensko vreme / poznojesenske rože ♪
- rastlinojéd -a m (ẹ̑ ẹ̄) rastlinojeda žival: prebavila rastlinojedov; rastlinojedi in mesojedi ♪
- rastlinojéd -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) ki se hrani z rastlinami: ribe, žuželke in druge rastlinojede živali ♪
- rastlinojédec -dca m (ẹ̑) rastlinojeda žival: zobovje rastlinojedcev; rastlinojedci in mesojedci / ekspr. ta človek ne je mesa, je rastlinojedec vegetarijanec ♪
- raznojezíčen -čna -o prid. (ȋ) ki zna in redno uporablja različne jezike: raznojezično prebivalstvo / raznojezične prireditve ♪
- semenojéd -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) ki se hrani s semeni: ščinkavci, strnadi in druge semenojede ptice ♪
- znôjen in znójen -jna -o prid. (ó; ọ̑) 1. nanašajoč se na znoj: znojne kaplje / bil je vroč in znojen od strahu; obrisati si znojne roke; znojno čelo ♦ anat. znojna žleza znojnica 2. knjiž. ki povzroča, da se kdo znoji: zbudil se je iz znojnih sanj; opravljati znojno delo ♪
- znojênje -a s (é) glagolnik od znojiti se: povečano znojenje; ohlajanje telesa z znojenjem / znojenje rok ◊ med. čezmerno znojenje močno, nenormalno izločanje žlez znojnic, zlasti na dlaneh, stopalih, v pazduhah; usnj. znojenje kož postopek, pri katerem začnejo dlake, volna izpadati iz živalske kože zaradi toplote, vlage in delovanja mikroorganizmov ♪
- zrnojéd -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) ki se hrani z zrnjem: zrnojede in žužkojede ptice ♪
- abscés -a m (ẹ̑) med. lokalno omejeno nabiranje gnoja, ognojek: absces na vratu, v možganih ♪
- cárjevič -a m (ȃ) 1. carjev sin: mali carjevič 2. agr. poznojesensko jabolko rdečkasto rumene barve ♪
- cianamíd -a m (ȋ) kem., navadno v zvezi kalcijev cianamid spojina kalcija z ogljikom in dušikom: uporaba kalcijevega cianamida za gnojenje ♪
1 26 51 76 101