Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

noje (51-75)


  1.      nój  -a tudi nòj nôja m (ọ̑; ȍ ó) velika afriška ptica z dolgimi močnimi nogami, ki ne more letati: jata nojev ∙ ekspr. tišči glavo v pesek kot noj noče videti neprijetne resnice, sprijazniti se z njo ♦ zool. ameriški noj noju podobna južnoameriška ptica; nandu ♪
  2.      obogatíti  -ím dov., obogátil (ȋ í) 1. narediti koga bogatega: kupčije so ga obogatile; obogatiti se na nedovoljen način 2. številčno povečati, pomnožiti: knjižnico so obogatili z novimi primerki 3. izboljšati kakovost, vrednost: obogatiti hrano z dodatki; z gnojenjem se zemlja obogati / to delo bo obogatilo našo literaturo; na potovanjih je obogatil svoje znanje; publ. svečanost so obogatili z akademijo obogatèn -êna -o: vitaminsko obogatena hrana; vrnil se je obogaten z novimi izkušnjami ♦ metal. obogateni uran uran, ki vsebuje okoli 90 odstotkov v nuklearne namene uporabnega izotopa; obogatena ruda ruda, iz katere je odstranjen večji del nekakovostnih sestavin ♪
  3.      obráčanje  -a s (ā) glagolnik od obračati: obračanje avtomobila / vaditi vola v obračanju / obračanje glave in trupa; vrv za obračanje jadra; obračanje smučarja v levo / naviti igračo z obračanjem ključa / obračanje sena; gnojenje in obračanje zemlje / hitro obračanje sredstev ♪
  4.      obródek  -dka m (ọ̑) knjiž. letina, pridelek: če bo dobro pognojeno, bo obrodek obilnejši; krompirjev obrodek ♪
  5.      ognojíti se  -ím se dov., ognójil se (ȋ í) nav. 3. os. postati gnojen: rana se je ognojila; stopala so se mu tako ognojila, da ni mogel stati ognojèn -êna -o: ognojen prst; ognojena rana ♪
  6.      osnóven  -vna -o prid., osnóvnejši (ọ̑) 1. ki vsebuje bistvene, najnujnejše elemente česa: osnovni strokovni izrazi; osnovni biografski podatki; osnovni pojmi iz matematike; osnovne lastnosti, značilnosti / pridobiti si osnovno izobrazbo; osnovna pravila igre / osnovna načela 2. ki je po pomembnosti na prvem mestu: osnovna dejavnost podjetja; osnovna dolžnost, naloga; osnovna vprašanja obstoja / osnovni pogoji za delo; osnovni vzrok za kaj glavni; to je njegova osnovna napaka velika, glavna / osnovna hrana; osnovna živila // ki je za kaj najpomembnejši, najvažnejši: osnovna misel romana; osnovne poteze glavnega junaka / publ. osnovna točka dnevnega reda glavna, prva 3. ki predstavlja osnovo, temelj česa: brez osnovnih raziskovanj nadaljnje delo ni mogoče // v zvezi osnovna šola obvezno izobraževanje (v šoli), ki daje osnovno izobrazbo: dokončati osnovno šolo; nižji in višji razredi osnovne šole / osemletna osnovna šola / s samoprispevki so sezidali več osnovnih šol // v zvezi osnovna organizacija najmanjša organizacijska enota: osnovna mladinska organizacija / Osnovna organizacija Zveze komunistov 4. ki je bistvena sestavina česa: osnovna kovina v tej zlitini je baker / osnovna sestavina kamnine 5. teh. ki je v določenem procesu prvi: osnovni nanos laka, malte; za osnovno barvo je uporabil belo barvo ◊ agr. osnovno gnojenje prvo gnojenje s hranili, potrebnimi za normalno rast; biol., bot. osnovno tkivo rastlinsko tkivo, ki lahko opravlja različne funkcije; ekon. osnovni kapital kapital, ki je naložen v delovna sredstva; osnovna glavnica glavnica brez rezervnih skladov in dobička; osnovna sredstva zemljišče, zgradbe, oprema, ki je potrebna za opravljanje določene gospodarske dejavnosti; fiz. osnovni delec; osnovni naboj najmanjši (negativni ali pozitivni) naboj v naravi; osnovne barve tri enobarvne sestavine, iz katerih se lahko sestavi vsaka barva; osnovna konstanta konstanta, ki se vzame kot dani podatek za kako teorijo; geogr. osnovna karta karta, izdelana na osnovi terenske meritve; geom. osnovna ploskev, stranica; osnovna projekcijska ravnina vsaka projekcijska ravnina v neposredno danem projekcijskem sistemu; jur. osnovne človekove pravice človekove pravice, ki so zagotovljene z ustavo; lingv. osnovni pomen besede pomen besede, iz katerega je mogoče logično izpeljati druge pomene; osnovna in določilna beseda zloženke; osnovna stopnja pridevnika ali prislova oblika, ki izraža izhodiščni pomen pridevnika ali prislova; mat. osnovna množica množica, ki vsebuje vse množice, ki se bodo obravnavale; osnovne računske operacije seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje; med. osnovna presnova presnova, ki je potrebna za življenje pri mirovanju; min. osnovna celica najmanjši delec, ki se ponavlja v zgradbi kristalne snovi; muz. osnovni ton najnižji ton osnovnega akorda; ton lestvice, ki ni zvišan ali znižan; obrt. osnovne petlje prvine, s katerimi se oblikuje (vzorčno) pletenje ali kvačkanje; šol. posebna osnovna šola osnovna šola za duševno ali telesno prizadete otroke; šport. osnovna črta črta ob koncu teniškega igrišča, s katere igralec servira; teh. osnovne enote enote za osnovne količine v mednarodnem sistemu enot; tekst. osnovni valj del statev, na katerem je navita osnova; osnovne niti podolžne niti v tkanini; zool. osnovni tip značilni predstavnik kake živalske skupine osnóvni -a -o sam.: pog. ima samo osnovno osnovnošolsko izobrazbo; ta lastnost je v njem nekaj osnovnega ♪
  7.      oškropíti  -ím dov., oškrópil (ȋ í) s škropljenjem nekoliko zmočiti, ovlažiti: rastline oškropiti s postano vodo; iz kolesnice je brizgnila rjava voda in jih oškropila do vratu; oškropiti se po suknji; čevlje si je oškropila z blatom / dež je oškropil tla / ekspr. avtomobil je oškropil mimoidoče ● ekspr. oškropila jih je strojnica zadel jih je rafal iz strojnice oškropljèn -êna -o: oškropljen zid; z blatom oškropljena obleka; tla so bila oškropljena s krvjo ∙ ekspr. z znojem oškropljeno delo naporno, težko ♪
  8.      oznojíti  -ím dov., oznójil (ȋ í) povzročiti, da postane kdo znojen, poten: hoja ga je oznojila oznojíti se postati znojen, poten: kljub hladu se je oznojil; od zadrege se mu je oznojilo čelo oznojèn -êna -o: oznojen od hoje, groze; obrisati oznojeno čelo ♪
  9.      panó  -ja m (ọ̑) 1. plošča, na katero se pritrdijo razstavni predmeti, lepaki: na steni visijo panoji; v dvorani so že postavili panoje; panoji s fotografijami iz narodnoosvobodilne vojne / oglasni, reklamni pano; premični, viseči panoji 2. grad. sestavni del lahke, navadno odstranljive, premakljive stene: steno sestavljajo lesonitni panoji ♪
  10.      peró  -ésa s (ọ̑ ẹ̑) 1. kožna tvorba iz roževinastega tulca s pahljačastimi izrastki, ki v velikem številu pokriva telo ptic: izpuliti pero; belo, črno pero; pero iz petelinjega repa; šop pisanih peres; lahek kot pero / ptica izgublja peresa perje / tulec peresa / gosje, nojevo, petelinje pero / pisati z gosjim peresom z njegovim prirezanim tulcem 2. majhna kovinska priprava s priostrenim koncem za pisanje, risanje: čečkal je po papirju, da je pero škrtalo; vtakniti pero v peresnik; izrabljeno pero / konica peresa // taka priprava s peresnikom: pomakati pero v črnilo; še vedno piše s peresom // v zvezi nalivno pero priprava za pisanje, ki se polni s črnilom: kupiti nalivno pero; ima že zelo izrabljeno nalivno pero / zlato nalivno pero 3. publ., s prilastkom pisatelj, književnik: to je eno najboljših peres našega časa; natančno razlago pojava prepustimo kvalificiranemu peresu; velika peresa preteklosti 4. vzmet: pero v uri se je sprožilo; napeti pero / avtomobilček na pero 5. star. (rastlinski) list: peresa šumijo v vetru; uvelo, zeleno pero / figovo pero ● ekspr. pero mu kar leti po papirju zelo hitro piše; zastar. brusiti pero vaditi se v pisateljevanju, pisati; vznes. smrt mu je iztrgala, izvila pero iz rok pesnil, pisateljeval je do smrti; ekspr. z žalostjo jemljem pero v roke začenjam pisati, pišem; ekspr. pogostokrat namaka pero v črnilo piše; ekspr. sklical je vse, ki sukajo pero ki so pisatelji, književniki; ekspr. kritično, polemično sukati pero kritično, polemično pisati; knjiž. splošno znano je, iz čigavega peresa izvira ta pamflet kdo ga je napisal; knjiž. živeti od peresa preživljati se s pesnjenjem, pisateljevanjem; ekspr. nešteto je vprašanj, ki silijo pod pero o katerih bi bilo treba pisati; ekspr. pisateljevo pero opisuje realne človeške probleme pisatelj; poljud. prožno pero vzmet v obliki ploščate palice, strok. listna vzmet; ekspr. mojster peresa dober pisatelj, književnik ◊ les. pero stanjšani rob deske, prirejen za stik z utorom; navt. pero širši del vesla; teh. grafos pero nalivno pero s tušem za določeno debelino črte; polsteno pero svinčnik s stenjem, polnjen s posebnim barvilom; zool. krmilna peresa peresa v repu ptice, s katerimi se pri letu obrača, dviga ali spušča; letalna peresa; morsko pero na peščenem dnu toplih morij živeči pahljačasto razrasli koralnjak, ki se ponoči zelenkasto svetlika, Pennatula phosphorea ♪
  11.      pljúnek  -nka m (ȗ) kar se izvrže iz ust, navadno slina, sluz: na tleh je bilo polno pljunkov; gnojen, krvav pljunek ∙ ekspr. to je zanj nov pljunek v obraz nova huda žalitev, sramota ♪
  12.      podòr  -ôra in -óra m (ȍ ó, ọ́) agr. gnojenje z zelenimi rastlinami, ki se podorjejo: sejati rastline za podor / večati rodovitnost zemlje s podorom ♪
  13.      podvojeváti  -újem nedov. (á ȗ) redko podvajati: podvojevati cene / pravilno gnojenje podvojuje pridelek množi, veča ♪
  14.      pognojíti  -ím dov., pognójil (ȋ í) dodati zemlji gnojilo: pognojiti grede s hlevskim gnojem; zelo pognojiti; pren., ekspr. polje je pognojil s svojim potom pognojèn -êna -o: zorane in pognojene njive ♪
  15.      pokríti  -kríjem dov., pokrìl tudi pokríl (í ȋ) 1. dati, položiti na odprt del ustrezen predmet: pokriti lonec / pokriti s pokrovko // dati, položiti na kaj zlasti zaradi varstva, zaščite: pokriti gredo; pokriti posteljo s pregrinjalom; pokriti stopnice s preprogo; bilo ga je strah, zato se je pokril čez glavo / pokriti glavo dati pokrivalo nanjo; otroka bo ponoči zeblo, dobro ga pokrij odeni; star. hladno je, pokrij klobuk pokrij se s klobukom // na streho položiti kritino: pokrili so že pol strehe / streho pokriti z opeko / hiše še niso pokrili 2. narediti, da je kaj nevidno: čelo so mu pokrili gosti lasje / oblak pokrije sonce; z rokami (si) pokrije obraz in zajoka / ploskev pokriti z voskom prekriti 3. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom pojaviti se na površju česa: sneg je pokril gore / bledica, zadrega je pokrila njen obraz; koža se mu je pokrila z znojem / noč, tema pokrije zemljo 4. zagotoviti z enako ali večjo vsoto denarja plačilo, izplačilo česa: sam ne more pokriti vseh izdatkov; s tem se bodo pokrili stroški za natečaj // publ. preskrbeti toliko izdelkov, blaga, stvari, kolikor jih kdo potrebuje, porabi, zadovoljiti: tovarna pokrije s svojimi izdelki polovico jugoslovanskih potreb; s tem bi pokrili sedanje stanovanjske potrebe / s tem živilom pokrijemo dnevno potrebno količino beljakovin ● knjiž. znanstveni del razstave je pokril največ razstavnega prostora zavzel; je bil najbolj obsežen; zadrego je skušala pokriti s smehljajem prikriti; publ. orkester je večkrat pokril solista preglasil; ekspr. pokril ji je obraz s poljubi večkrat zapovrstjo jo je poljubil pokríti se dati pokrivalo na glavo: bilo je hladno, zato se je pokril / pokriti se s kapo, klobukom pokrít -a -o deležnik od pokriti: s snegom pokrit grm; s tem so bili pokriti vsi izdatki; bil je raztrgan in pokrit z blatom; ven je šel toplo oblečen in pokrit; ležali smo pokriti s konjsko odejo; miza je bila pokrita z belim prtom // ki je v zaprtem prostoru ali ima streho: kopališče z odkritim in pokritim bazenom; pokrita tržnica; pokrito drsališče / pokrita greda greda, ograjena in navadno pokrita s steklom; zaprta greda ● pokrit je z gosto dlako ima gosto dlako; v posodo mu je stresel le toliko, da je bilo dno pokrito zelo malo; ekspr. ranjenec je bil pokrit z ranami je imel veliko ran; pog., ekspr. ta človek je pokrita rihta ne kaže svojih negativnih lastnosti ◊ arhit. pokriti atrij atrij z bazilikalno streho ♪
  16.      poljedélski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na poljedelce ali poljedelstvo: poljedelsko področje / poljedelski stroji / poljedelski tečaj / poljedelski delavec; nomadski in poljedelski narodi / poljedelski pridelki / poljedelska razstava ♦ agr. poljedelsko letalstvo letalstvo, ki se uporablja za posipanje, škropljenje velikih poljedelskih površin proti škodljivcem, boleznim, za gnojenje z umetnimi gnojili; jur. izkaznica za poljedelski prehod izkaznica dvolastnikov za prestopanje državne meje ♪
  17.      porosíti  -ím dov., porósil (ȋ í) 1. brezoseb. krajši čas rositi: ni bilo hudega, le malo je porosilo 2. z rošenjem zmočiti, ovlažiti: dež je porosil seno; očala so se mu porosila / pot mu je porosil čelo // nekoliko zmočiti, ovlažiti: lončnice je treba vsak dan porositi porošèn -êna -o: z znojem porošena zemlja ♪
  18.      postáti  -stánem dov. (á ȃ) z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža, da lastnost ali stanje osebka nastopi a) s pregibno besedo: postati domišljav, grd, lačen, nemiren, pijan, razigran, žalosten; postati polnoleten, popularen, slaven; nenadoma je postal bled, jezen je prebledel, se ujezil / gneča postane hujša; država je postala neodvisna, samostojna; podjetje je postalo nerentabilno; problem postane zelo pereč; stvar je postala vprašljiva; po gnojenju je listje postalo temno zeleno / postal je bogataš, poštenjak, samotar; iz dečka je postal lep fant; postal je dober strelec / postala sta prijatelja, zaveznika; po tem pogovoru sta si postala bližja, domača; postali so pozorni nanj / posestvo je postalo last drugega; tako ravnanje je postalo njegova navada; postati ovira za kaj b) z nepregibno besedo: čutil je, da je postal odveč; obleka ji je postala prav; postala mu je všeč / s smiselnim osebkom: postalo mu je dolgčas; postalo ji je neprijetno, slabo; postalo ga je groza, strah; postalo ju je sram; žal mu ga je postalo; brezoseb.: zvečer postane hladno; postalo je jasno, očitno, kako je z njo; postalo je mraz; zunaj je postalo temno kot v rogu ∙ bibl. beseda je meso postala kar je bilo govorjeno, se je uresničilo; zamisel je postala dejstvo se je uresničila; že tretjič je postal oče dobil je tretjega otroka; knjiž., ekspr. postala je lahek plen spretnega goljufa brez težav, hitro jo je ogoljufal; ekspr. postal je tarča njihovih napadov začeli so ga zelo napadati; zastar. spet je postal strašen molk nastal // izraža dosego a) določenega poklica: postal je krojač; rada bi postala zdravnica / sam ne ve, kaj bi hotel postati b) določenega položaja, funkcije: postal je general, ravnatelj / postal je član društva; postal je tabornik član taborniške organizacije ♪
  19.      pótnica 2 -e ž (ọ̑) 1. obrt. posebno oblikovan košček tkanine, ki pod pazduho varuje obleko pred potom, znojem: na novo obleko je prišila potnice 2. anat. kožna žleza, ki izloča pot, znoj; znojnica: izločki potnic; lojnice in potnice ♪
  20.      pôzno...  prvi del zloženk (ó) nanašajoč se na pozen: poznoantičen, poznocvetoč, poznojesenski, poznopopoldanski ♪
  21.      pregréti  -gréjem dov. (ẹ́ ẹ̑) segreti skozi površino, v celoti: snov je treba pred obdelavo pregreti; zemlja se mora pred setvijo pregreti / sonce je pregrelo blazine; ekspr. na vroči skali sem se čisto pregrel // nav. ekspr. preveč segreti: pregreti mleko; kosilo sem si pregrel pregréti se nav. ekspr. postati zelo vroč, znojen: pregrel se je in prehladil; če boš tako delal, se boš pregrel pregrét -a -o: pregret zrak ♦ avt. pregret motor trajno poškodovan motor zaradi prevelikega segretja motornih delov; fiz. pregreta para para, segreta na temperaturo, višjo od vrelišča; pregreta tekočina tekočina, segreta na temperaturo, višjo od vrelišča, ne da bi izparela ♪
  22.      prepotíti  -ím dov., prepótil (ȋ í) s potenjem povzročiti, da je kaj vlažno: prepotiti obleko prepotíti se postati poten, znojen: večkrat na dan se je prepotil / od zadrege se ves prepoti / ko se bo bolnik prepotil, bo vročina padla izločil veliko potu ∙ ekspr. pošteno se je prepotil, da je to dosegel utrudil, namučil prepotèn -êna -o: prepoteni lasje; biti prepoten; prepotena srajca; prepotena žival ♪
  23.      preznojíti  -ím dov., preznójil (ȋ í) z znojenjem povzročiti, da je kaj vlažno: preznojiti obleko preznojíti se postati znojen, poten: bolnik se je preznojil / ekspr. pošteno se preznojiš, preden prideš na vrh preznojèn -êna -o: preznojeni nosači počivajo; prebuja se preznojen in izmučen; preznojena srajca ♪
  24.      prežvekoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) sesalec, ki prežvekuje: govedo je prežvekovalec; želodec prežvekovalcev; mesojede zveri in rastlinojedi prežvekovalci ♪
  25.      ràd 1 ráda -o stil. -ó -í prid., m., ž., s. rájši in ráje stil. ráj, stil. rájši -a -e (ȁ á) v prislovni rabi 1. izraža pripravljenost koga opravljati kako dejanje z veseljem, zadovoljstvom: on rad dela; otroci se radi igrajo; vsakomur rad pomaga; zelo rada pleše; ekspr.: fant se res rad uči; iz srca rad ti verjamem; elipt.: ali greš z menoj? Rad; uboga, pa ne rad 2. navadno v zvezi z bi izraža voljo, željo osebka, kot jo določa sobesedilo: rad bi nastopil pred javnostjo; rad bi bil zdrav; zelo rada bi se poročila; rada, prerada bi ga spoznala; elipt.: domov bi rad; saj imaš vse, le kaj bi še rad / z odvisnim stavkom: imam rad, da prideš; nima rad, če ga obiskuješ; ne vidi rada, da kadiš 3. v zvezi imeti rad ljubiti: rad ima sosedovo hčer; rada se imata / rad ima oba, mater in očeta; otroci imajo babico zelo radi / te rastline imajo rade sončno lego // imeti nagnjenje, veselje do česa: rad ima glasbo, knjige / rad ima dobro hrano; ekspr. na obrazu se mu pozna, da ima rad žganje 4. izraža a) nagnjenost k določenemu ravnanju, dogajanju: fant rad laže; ne dajaj mu denarja, preveč rad zapravlja / ta konj se rad plaši / v brezosebni rabi: na ladji mu je rado slabo; v topol rado trešči; zelo rado jo zebe; kaj takega se rado zgodi b) pogostnost dejanja: prve češnje so rade črvive; suha koža rada razpoka 5. izraža, da se dejanje opravlja z lahkoto, brez težav: mandarine se rade lupijo / suha drva rada gorijo 6. ekspr., v zvezi rad ali nerad izraža nujnost česa: to moraš narediti rad ali nerad; rada ali nerada, vrnila se bo ● rade volje narediti z veseljem, prostovoljno; pog. rada se gledata, vidita zaljubljena sta drug v drugega; ekspr. pojdi že, bog te nima rad izraža nejevoljo, nestrpnost; ekspr. polente pa res ne bom jedel. Še rad jo boš prišel boš v tak položaj, da jo boš moral jesti; ekspr. preveč rad se ima pretirano skrbi zase; prim. rajši ♪

   1 26 51 76 101  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA