Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

noj (662)

1.      nój  -a tudi nòj nôja m (ọ̑; ȍ ó) velika afriška ptica z dolgimi močnimi nogami, ki ne more letati: jata nojev ∙ ekspr. tišči glavo v pesek kot noj noče videti neprijetne resnice, sprijazniti se z njo ♦ zool. ameriški noj noju podobna južnoameriška ptica; nandu ♪
2.      nójev  tudi nôjev -a -o (ọ̑; ó) pridevnik od noj: nojevo jajce; klobuk z nojevim peresom ♪
3.      nójevski  tudi nôjevski -a -o prid. (ọ̑; ó) nanašajoč se na noje: nojevska farma // ekspr. ki noče videti neprijetne resnice, sprijazniti se z njo: nojevska politika, taktika ♪
4.      ávnojski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije [AVNOJ]: avnojski sklepi / avnojske nagrade ♪
5.      črnojágodast  -a -o prid. (á) ki ima črne jagode: črnojagodast grmiček ♦ bot. črnojagodasti bluščec ovijalka z drobnimi zelenkastimi cveti v socvetjih in s črnimi jagodami, Bryonia alba ♪
6.      dognojeváti  -újem nedov. (á ȗ) dodatno gnojiti: dognojevati jesenske posevke ♪
7.      dognojíti  -ím dov., dognójil (ȋ í) dodatno pognojiti: posevke, ki jih je prizadela zima, bo treba dognojiti ♪
8.      dvójnojámast  -a -o prid. (ọ̑-á) zool., v zvezi dvojnojamasto vretence vretence, ki je spredaj in zadaj vbočeno: dvojnojamasto vretence rib ♪
9.      ênojájčen  -čna -o prid. (ē-ā) med., navadno v zvezi enojajčna dvojčka dvojčka, ki se razvijeta iz enega oplojenega jajčeca ♪
10.      ênojámboren  -rna -o prid. (ē-ā) ki ima en jambor: enojamborna jadrnica ♪
11.      ênojámbornica  -e ž (ē-ā) ladja z enim jamborom: krmariti enojambornico; ribiška enojambornica ♪
12.      enójček  -čka m (ọ̄) 1. samostojno stoječa enostanovanjska hiša: parcela za enojček 2. rib. trnek z eno ostjo: loviti z enojčkom ♪
13.      enójec  -jca m (ọ̑) šport. tekmovalni čoln za enega veslača z dvema vesloma: enojci so že na progi / tekmovati v enojcu ♪
14.      enójen  -jna -o prid. (ọ̑) ki je iz enega samega dela, ene enote: enojno okno; enojna vrata / okno z enojnimi šipami / enojni tir; letalo z enojnimi krili ◊ bot. enojni list list z eno samo, celo ali deljeno listno ploskvijo; enojno cvetno odevalo samo venčni ali samo čašni listi; fin. enojno knjigovodstvo knjigovodstvo, pri katerem se vsak poslovni dogodek knjiži samo enkrat, ali v dobro ali v breme; kem. enojna vez vez med dvema atomoma, h kateri prispeva vsak atom po eno valenco; strojn. enojni navoj navoj z enim samim grebenom; tekst. enojna preja preja iz ene same niti; zool. enojni krvni obtok obtok, pri katerem poganja srce samo venozno kri; žel. enojna kretnica kretnica, ki omogoča odcep enega tira od matičnega tira ♪
15.      ênojezíčen  -čna -o prid. (ē-ȋ) 1. napisan samo v enem jeziku: enojezični javni napisi / enojezični slovar 2. ki zna in redno uporablja en jezik: prebivalci tega področja so enojezični / enojezična dežela ♪
16.      enójka  -e ž (ọ̑) 1. pog. številka ena: napisati enojko / na tej progi vozi enojka tramvaj, avtobus številka ena / žarg., med. enojka prvi sekalec 2. pog. negativna ocena (v šoli): dobil je enojko v računstvu; v spričevalu ima same enojke // nekdaj najboljša ocena v šoli: za vsako enojko je doma pohvaljen ◊ igr. napovedana vrednost pri igri na karte, glede na moč igralčevih kart, večja od dvojke; šport. tekmovalni čoln za enega veslača z dvema vesloma ♪
17.      enójnik  -a m (ọ̑) edina, navadno originalna listina ali predmet; unikat: v tej knjižnici hranijo precej enojnikov / potrdilo v enojniku v enem izvodu ♪
18.      enójnost  -i ž (ọ̑) star. enotnost: enojnost vzgoje ♪
19.      gnój  -á in -a m, mest. ed. gnóju in gnôju (ọ̑) 1. iztrebki domačih živali, pomešani s steljo: kidati gnoj; navoziti, raztrositi gnoj; na dvorišču smrdi po gnoju; masten, uležan gnoj; konjski, svinjski gnoj; pred hlevom je bil velik kup gnoja; postavlja se ko petelin na gnoju / hlevski gnoj // redko gnojilo: izčrpani zemlji je treba dajati gnoj / umetni gnoj 2. gosta, navadno rumenkasto zelena tekočina, nastala pri nekaterih vnetjih: gnoj se cedi iz rane; brisati gnoj; gost gnoj 3. nizko zelo len, zanikrn človek: spodi ta gnoj od hiše; bil si in boš ostal gnoj ● ekspr. potegnil ga je iz gnoja rešil iz težkega položaja; ekspr. toliko je sadja, da se gnoj dela iz njega zelo veliko ♪
20.      gnoják  -a m (á) vrtn. zaprta greda, ogrevana z gnojem: vzgojiti sadike v gnojaku ♪
21.      gnojár  -ja m (á) kdor nosi ali razvaža gnoj: najeli so gnojarje ♪
22.      gnôjen  -jna -o prid. (ó) nanašajoč se na gnoj: a) pleten gnojni koš; gnojni voz; gnojna jama; gnojne vile / na njivi so bili številni gnojni kupi / gnojna prst b) gnojna rana; gnojno vnetje žrela / gnojni izcedek gnôjno prisl.: gnojno sluzast izcedek iz rane ♪
23.      gnojênje  -a s (é) glagolnik od gnojiti: a) izboljševati zemljo z gnojenjem; gnojenje travnika s kompostom ♦ agr. foliarno gnojenje s škropljenjem ali pršenjem gnojila na liste b) gnojenje podkožnega tkiva / bakterije gnojenja ♪
24.      gnójevka  -e ž (ọ̑) vrtn. prst iz preperelega gnoja: lončnicam so dodali še gnojevko ♪
25.      gnojílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na gnojilo: gnojilna raztopina; gnojilne snovi / gnojilna vrednost ♪

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226