Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

nog (567-591)


  1.      filóksera  in filoksêra -e ž (ọ̑; ȇ) zool. žuželka, ki živi na koreninah vinske trte; trtna ušica: filoksera uničuje vinograde ♪
  2.      flegmóna  -e ž (ọ̑) med. akutno, napredujoče vnetje v medstaničnini in tkivnih špranjah: flegmona na nogi / plinska flegmona ♪
  3.      flektíranje  -a s (ȋ) glagolnik od flektirati: flektiranje glagola, samostalnika / flektiranje noge ♪
  4.      flór  -a m (ọ̑) 1. žalni trak: (črn) flor na rokavu // raba peša zelo tanka in redka tkanina; tančica, pajčolan: nosila je flor 2. tekst. gladek merceriziran sukanec iz česanega bombaža: nogavice iz flora 3. tekst. ščetkasta površina tkanin ali pletenin: flor frotirke, pliša, preproge ♪
  5.      flórast  -a -o prid. (ọ̑) ki je iz flora: floraste nogavice / florasta tančica ♪
  6.      floriáda  -e ž (ȃ) knjiž. velika razstava cvetja: floriada je privabila v mesto mnogo ljudi ♪
  7.      fono...  prvi del zloženk nanašajoč se na glas: fonograf, fonologija ♪
  8.      fránkinja  -e ž (ȃ) agr. 1. v zvezi modra frankinja trta z velikimi, modrimi grozdi: vinograd je zasajen s črnino in modro frankinjo 2. kakovostno rdeče vino iz grozdja te trte: najrajši pije cviček in (modro) frankinjo ♪
  9.      ga  rod., tož. od on, nav. ekspr. 1. pog. stvar, ki se ne mara ali ne more imenovati: nalezel se ga je opijanil se je; precej sta ga že čutila bila sta vinjena; imeti ga pod kapo biti vinjen; dosti ga nese spiti more mnogo alkoholne pijače, ne da bi se upijanil; ta ga pa pihne je zabaven, domiseln; vzbuja občudovanje zaradi kakega dejanja, uspehov; polomiti ga narediti nerodnost, neumnost; elipt. to smo ga spili smo mnogo alkoholne pijače; zelo, hrupno smo se zabavali 2. navadno v nikalnih stavkih krepi predmet ali smiselni osebek: ni ga človeka, ki bi tega ne vedel to vsakdo ve; ni ga človeka, ki bi mi pomagal nihče mi noče pomagati, mi ne pomaga; pog. čez to vino ga ni ni boljšega vina / v vzkliku: glej ga, glej domišljavca; poglejte ga navihanca; prim. jih, jo, on ♪
  10.      gàd  gáda m, im. mn. gádje in gádi (ȁ á) 1. strupena kača z verigi podobnimi lisami po hrbtu: gad ga je pičil; ne razlikuje gada od modrasa // strupena kača sploh: varuj se gadov; sikanje gada; gledata se kakor dva gada sovražno, neprijazno; odskočila je, kakor da bi jo gad pičil zelo hitro; taji in skriva ko gad noge; sovraži ga kot gada ∙ ekspr. gojiti, rediti gada na prsih, na srcu izkazovati dobrote človeku, ki je dobrotniku nehvaležen, sovražen 2. pog., ekspr. neugnan, podjeten človek: sami stari gadje so se zbrali; pravi gad je ♪
  11.      galêrta  -e ž (ȇ) biol. rahla, poltrda koloidna snov z mnogo vode, zdriz: jajčeca obdaja sluzasta galerta; brezbarvna galerta ♪
  12.      galicízem  -zma m (ȋ) lingv. element francoščine v kakem drugem jeziku: v svojih spisih je uporabljal mnogo galicizmov ♪
  13.      gáma  -e ž, tudi neskl. (ā) tretja črka grške abecede: alfa, beta, gama [γ] gáma neskl. pril. tretji po vrsti: stranica nasproti kota gama ◊ fiz. žarki gama in gama žarki elektromagnetno valovanje, ki nastane pri razpadanju mnogih radioaktivnih snovi; metal. železo gama in gama železo železo, ki nastane pri segrevanju železa alfa ♪
  14.      gambéla  -e ž (ẹ̑) etn. šema, ki predstavlja dvonogo ali četveronogo žival, znana v vzhodni Sloveniji: pustna gambela ♪
  15.      ganíti  in gániti -em dov. (ȋ á; gānjen) 1. vzbuditi čustven odziv: film nas gane; niti jok ga ne gane; njeno pripovedovanje ga je ganilo; pismo ga je ganilo do solz / pesn. ganiti srce 2. raba peša, navadno z nikalnico narediti gib, premakniti: ganiti roko v slovo; z nogami ne more ganiti / po cele ure sedi in ne gane se ne gane ∙ ekspr. niti z mezincem, s prstom ni ganil za to čisto nič ni naredil, prispeval za to ganíti se in gániti se z nikalnico spremeniti položaj, stanje: ob oknu stoji in se ne gane; zrak je bil tako miren, da se nobena bilka ni ganila; nisva se upala ganiti // ekspr. iti stran, oditi: več dni se ni ganil iz sobe; da se mi ne ganeš od doma; podnevi in ponoči se ni ganil od sinove postelje; ni se ganil s svojega mesta ● ekspr. dajmo, ganimo se! naredimo, ukrenimo že kaj gánjen -a -o: biti ganjen; globoko ganjen / spregovoril je z ganjenim glasom ∙ ekspr. ganjen do solz zelo, močno ♪
  16.      gára  -e ž (á) nar. v dva ali več krakov razraslo drevo; debelna rogovila: odtaval je po vrtu in kasneje sem ga našel v gari naše rdeče jablane, kjer je bincal z nogami in požvižgaval (M. Kranjec) ♪
  17.      gargánija  -e ž (á) nar. zahodno rebula: zasaditi vinograd z garganijo / piti garganijo ♪
  18.      garnéla  -e ž (ẹ̑) nav. mn., zool. prosojen in rahlo bočno stisnjen rakec tankih nog, ki živi zlasti v morju; kozica: garnele so povešale svoje dolge tipalke ♪
  19.      gástrula  -e ž (ȃ) biol. čašici podoben zarodek mnogoceličarjev, obdan z dvojno plastjo celic: razvoj gastrule iz blastule ♪
  20.      géomorfologíja  -e ž (ẹ̑-ȋ) veda o oblikah zemeljske površine in njenih spremembah: geomorfologija, geofizika in oceanografija ♪
  21.      gépard  in gepárd -a m (ẹ̑; ȃ) leopardu podobna stepska zver na visokih nogah: levi, gepardi in sloni ♪
  22.      germanístika  -e ž (í) veda o germanskih jezikih in književnostih ali o nemškem jeziku in književnosti: napisal je mnogo del iz germanistike / diplomirati iz germanistike in romanistike ♪
  23.      gíbati  -ljem tudi -am nedov., tudi gibála (ȋ) 1. raba peša delati gibe, premikati se: star je, komaj še giblje; z roko že lahko giblje / ustnice gibljejo, a ne govorijo; preh. veter giblje veje ∙ ekspr. dokler bom gibal, bom jaz gospodar dokler bom živel; pog., ekspr. dokler bo moj mezinec gibal, se to ne bo zgodilo dokler bom imel le malo moči 2. knjiž. povzročati, pospeševati kako dogajanje: ta oseba giblje dejanje drame; poezija giblje vse, kar je v dobi globoko človeško gíbati se 1. premikati se, hoditi: to vozilo se lahko giblje po kopnem in v vodi; gibati se po obodu kroga; gibati se v ravni črti; gibati se z migetalkami // spreminjati položaj: morje se je burno, nemirno gibalo; veje se gibljejo v vetru 2. biti, zadrževati se kje: mnogo se giblje na svežem zraku; gibal se je v visokih krogih pariške družbe; najraje se giblje med mladino // knjiž. biti omejen, postavljen na kako področje: razprava se giblje v družbenopolitični sferi / publ. nezadovoljstvo se giblje v mejah upravičene kritike 3. biti, nastopati v določenem razponu: cene se gibljejo od pet do deset dinarjev za kilogram; proizvodnja jekla se giblje od tisoč do dva tisoč ton letno; jutranje temperature so se gibale od minus tri do minus osem // publ. biti samo približno določen, ocenjen: škoda se giblje od dveh do treh milijonov gibajóč -a -e: gibajoča sila; gibajoče se ustnice ♪
  24.      gíniti 1 -em nedov. (í ȋ) knjiž. 1. slabeti, hirati: deklica je bolj in bolj ginila; gine kakor sneg spomladi / njena moč hitro gine; volja mu gine; ekspr. kar ginila je od vznemirjenosti // umirati: množice ginejo od lakote; giniti za svobodo; v mnogih vojnah ginejo ljudje za tuje koristi 2. ponehavati, izgubljati se: strah v njem je polagoma ginil; od dne do dne je bolj ginila sloga in ljubezen / postava gine v meglo, v megli / rdečica ji gine z lic; pesn. mladost, življenje gine ginèč -éča -e in ginóč -a -e: gineč sneg; v trpljenju gineče bitje ♪
  25.      gíps  -a m (í) pog. mavec: kipci iz gipsa / dati roko v gips; ima nogo v gipsu ♪

   442 467 492 517 542 567 592 617 642 667  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA