Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

nog (367-391)


  1.      brzopísec  -sca m (ȋ) 1. v starem in srednjem veku pisar, ki uporablja tahigrafijo: na dvoru so imeli spretne brzopisce 2. zastar. stenograf: brzopisec zapisuje pogovor ♪
  2.      búčen 2 -čna -o prid. (ú ū) 1. zelo glasen: bučni glasovi trobent; ko je vstopil, ga je pozdravil bučen smeh; godba postaja vedno bolj bučna // poln hrupa: bučno slavje; mesto je precej bučno; pren. bučno življenje 2. ki mnogo, hrupno govori: kadar spije nekaj kozarcev, je vselej bučen búčno prisl.: orgle so se bučno oglasile; dekleta se bučno smejejo ♪
  3.      búkve  -kev ž mn. (ū ȗ) star. 1. večje število trdno sešitih tiskanih listov; knjiga: brati bukve, na bukve; tako stoji v bukvah; debele, stare bukve; latinske bukve / mašne bukve; pogledati v sanjske bukve 2. kot knjiga trdno sešiti listi za uradne zapise: pogledati v krstne bukve; voditi gruntne bukve zemljiško knjigo ● star. govori, kakor bi iz bukev bral gladko; učeno; star. kar naprej je v bukvah bere, študira; črne bukve po ljudskem verovanju knjiga, s katero se da čarati, vedeževati; star. njegovo ime je zapisano v zlatih bukvah zgodovine ta človek je zelo zaslužen; učenca so vpisali v zlate bukve nekdaj v knjigo z imeni odličnjakov ◊ etn. šembiljske bukve knjiga ljudskih prerokovanj; jur. gorske bukve zapis dolžnosti in dajatev zakupnikov vinogradov v fevdalizmu ♪
  4.      búla 1 -e ž (ú) 1. oblasta oteklina, nabreklina: na nogi se mu dela bula; na hrbtu se mu je zbrala bula; udaril se je, da mu je kar bula zrasla; predrl je bulo, ki je dozorela; gnojna bula / ekspr. ves je v bulah 2. med. skupek izrojenih celic kakega tkiva: operirati bulo; benigna, maligna bula ♪
  5.      búldog  -a m (ȗ) manjši, čokat hišni pes z nizkimi, široko razmaknjenimi nogami in širokim gobcem: čistokrven buldog; renči kot buldog / angleški buldog z belo dlako // nizko buldogu podoben človek: tisti buldog pri sosednji mizi jo je neprestano opazoval / ekspr. to ti je buldog! neroden, neprijeten človek ♪
  6.      capljáč  -a m (á) 1. ekspr. kdor koga ali kaj posnema: Cankarjevi capljači 2. igrača v obliki lutke, ki premika roke in noge, če se poteza za vrvico: možicelj capljač ♪
  7.      cebníti  in cèbniti -em [cǝb] dov. (ȋ ǝ̀ ǝ̏) nar. zahodno brcniti: kljuse je cebnilo fanta; cebnila je v vedro / cebnil je poleno izpod nog cebníti se in cèbniti se zadeti se, spotakniti se: cebnila se je ob kamen in zajavkala ♪
  8.      ceketáti  -ám in -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) oglašati se z glasom ck: srake ceketajo // slabš. mnogo, hrupno govoriti: sosede so ceketale ves dan ♪
  9.      celóm  -a m (ọ̑) zool. votlina med črevesom in telesno steno mnogoceličarjev, obdana z nežno kožico ♪
  10.      cempét  -i ž (ẹ̑) nav. mn., nar., slabš. noga: pri padcu je pomolil cempeti v zrak ♪
  11.      cènt 1 cénta in cênta m (ȅ ẹ́, é) utežna mera, 100 kg: vol tehta štiri cente; cent sena / ekspr. denarja ima na cente zelo veliko; noge so kot cent zelo težke / stari cent 56 kg ♪
  12.      cénzorski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na cenzorje: opravljati cenzorsko službo; cenzorska strogost / ekspr. urednik je precej uporabljal cenzorske škarje mnogo popravljal, krajšal ♪
  13.      cepél  -i [eu̯] ž (ẹ̑) nav. mn., nar. dolenjsko, slabš. noga: kakšne dolge cepeli ima ♪
  14.      cepelíga  -e ž (í) nav. mn., nar. vzhodno, slabš. noga: bingljal je s svojimi dolgimi cepeligami ♪
  15.      cepetáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. slišno udarjati z nogami ob tla: otroci so cepetali od veselja / gledalci so ploskali in cepetali z nogami // nemirno prestopati se: cepetati od nepočakanosti 2. sunkovito brcati: zajec cepeta v zanki; dojenček cepeta z nožicami cepetajóč -a -e: cepetajoč otrok ♪
  16.      cepetávček  -čka m (ȃ) igrača v obliki lutke, ki premika roke in noge, če se poteza za vrvico: otroku je delal kartonaste cepetavčke ♪
  17.      cepetljáti  -ám nedov. (á ȃ) ekspr. cepetati: pojoče je govoril in neprestano cepetljal / cepetljal je z zvezanimi nogami ♪
  18.      cepétniti  -em in cepêtniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) slišno udariti z nogami ob tla: zajec je napel ušesa in jezno cepetnil po snegu ♪
  19.      cépljenka  -e ž (ẹ́) cepljena rastlina ali njen sad: zasaditi vinograd s cepljenkami; enoletna, trsna cepljenka; veja, polna živo rdečih češenj cepljenk ◊ usnj. na cepilnem stroju stanjšana koža ♪
  20.      ceptáti  -ám nedov. (á ȃ) redko slišno udarjati z nogami ob tla; cepetati: trmasto je ceptala in jokala ♪
  21.      cévkar  -ja m (ẹ̑) nav. mn., zool. mnogočlenarji z apnenčasto ali usnjato cevko, Sedentaria ♪
  22.      cigánčica  -e ž (ȃ) ciganska deklica: bosonoga cigančica ♪
  23.      címnat  -a -o prid. (ȋ) ki ima mnogo cim: cimnat krompir ♪
  24.      cíncati  -am nedov. (ȋ) 1. pog. omahovati, pomišljati se: nekateri so dolgo cincali, preden so se odločili; ekspr. kaj toliko cincaš, naredi! 2. slabš. počasi hoditi ali voziti se: dobro uro bova cincala do vrha; že od jutra se cincamo z vlakom // redko klecajoče hoditi: pes cinca po treh nogah 3. redko majati se sem in tja: sključen voznikov hrbet cinca na vozu / konj cinca z glavo / preh. božala in cincala je otroka ♪
  25.      cmákati  -am nedov. (ȃ) 1. z ustnicami in z jezikom dajati nizke, nezveneče glasove: grdo je, če kdo pri jedi cmaka; pokušal je vino in zadovoljno cmakal 2. dajati cmakanju podobne glasove: blato je cmakalo pod nogami cmakajóč -a -e: pije glasno cmakajoč ♪

   242 267 292 317 342 367 392 417 442 467  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA