Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
nog (226-250) 
- stenográm -a m (ȃ) zapis s stenografskimi znaki: napisati, prebrati, prepisati stenogram; zvezek za stenograme; napake v stenogramu ♪
- stónóg -a -o prid. (ọ̑-ọ̑ ọ̑-ọ̄) v pravljicah ki ima sto nog: stonoga pošast ♪
- stonóga tudi stonôga -e ž (ọ̄; ō) 1. nav. mn., zool. kopenski členonožci s podolgovatim, enakomerno členastim telesom, Myriapoda: pajkovci in stonoge 2. nizko ničvreden, malovreden človek: ta človek je prava stonoga ♪
- širokonóg -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima široko razmaknjene noge: širokonoga žival ♪
- štírinóg -a -o prid. (ȋ-ọ̑ ȋ-ọ̄) ki ima štiri noge: štirinoga žival / štirinoga miza ♪
- štírinogàt -áta -o prid. (ȋ-ȁ ȋ-ā) ekspr. štirinog: štirinogata žival ♪
- tankonóg tudi tenkonóg -a -o [druga oblika tǝn] prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima tanke noge: tankonoga žival / ekspr. tankonogo stojalo za note // ekspr. vitkonog, drobnonog: tankonogo dekle ♪
- telefonográm -a m (ȃ) ptt telegram, ki se naslovniku sporoči po telefonu; telefonirani telegram: sprejeti telefonogram ♪
- temnogléd -a -o [tǝm] prid. (ẹ̑ ẹ̄) 1. ekspr. ki temno, neprijazno gleda: temnogled človek; temnogled in mračen 2. knjiž. ki vidi vse v življenju slabše, kot je; črnogled: temnogled malodušnež ♪
- težkonóg -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. okoren, počasen: težkonoge race; težkonoga ženska ♪
- tísočnóg -a -o prid. (ȋ-ọ̑ ȋ-ọ̄) knjiž. ki ima tisoč nog: tisočnoga pošast ♪
- trínóg -a m (ȋ-ọ̑) trinožnik: sesti na trinog / na ognjišču je stal železen trinog s kotlom ♪
- trinóg -a m (ọ̑) ekspr. oblastnik, ki vlada nasilno, samovoljno: mladi kralj je postal trinog; državi je vladal trinog // nasilen, samovoljen človek: očitajo mu, da je trinog; bil je velik trinog ♪
- trínóg -a -o prid. (ȋ-ọ̑ ȋ-ọ̄) ki ima tri noge: trinogi stol; trinoga posoda ♪
- trínogàt -áta -o prid. (ȋ-ȁ ȋ-ā) star. trinožen: trinogat stolček ♪
- trónóg -a m (ọ̑-ọ̑) knjiž. trinožnik: sedeti na tronogu ♪
- trónóg -a -o prid. (ọ̑-ọ̑ ọ̑-ọ̄) trinog: tronogi opornik ♪
- umétnostnogeográfski -a -o prid. (ẹ́-ȃ) nanašajoč se na umetnostno geografijo: umetnostnogeografska področja / umetnostnogeografske značilnosti ♪
- vinogôrski -a -o prid. (ó) zastar. vinoroden, vinogradniški: vinogorski kraji ♦ jur. vinogorski zakon gorske bukve; zgod. vinogorski gospod gorski gospod ♪
- vinógrad -a m (ọ́) zemljišče, na katerem je posajena vinska trta: gnojiti vinograd; kupiti vinograd z zidanico; delati, kopati v vinogradu; vinogradi po gričih; meje vinograda / terasasti vinograd // trte, ki rastejo na takem zemljišču: obnavljati, pomladiti vinograd; zasaditi vinograd ● vznes. Gospodov vinograd in vinograd Gospodov Cerkev; vznes. delavci v Gospodovem vinogradu duhovniki, redovniki ◊ agr. kraljica vinogradov vinska trta s sivo rdečim enoletnim lesom in debelimi, jajčastimi rumenimi jagodami v velikih grozdih ali grozdje te trte ♪
- vinográden tudi vinógraden -dna -o prid. (ȃ; ọ́) nanašajoč se na vinograd: vinogradno kolje / vinogradni nasad / vinogradni predel vinogradniški ♪
- vinográdnik -a m (ȃ) kdor se ukvarja z vinogradništvom: tečaj za vinogradnike; biti poljedelec in vinogradnik // lastnik vinograda: vinogradniki in viničarji ♪
- vinográdniški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vinogradnike ali vinogradništvo: vinogradniško delo / vinogradniška zadruga / vinogradniško področje; vinogradniška tla / vinogradniški nož nož z zakrivljenim rezilom, zlasti za obrezovanje trt; vinogradniške breskve necepljene breskve, ki rastejo navadno po vinogradih; vinogradniško kolje ♦ agr. vinogradniška motika trikotna, ostra motika za kop na težji zemlji ♪
- vinográdništvo -a s (ȃ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem vinske trte in pridelovanjem grozdja: obnoviti vinogradništvo; ukvarjati se z vinogradništvom; vinogradništvo in vinarstvo / zaslužek od vinogradništva pridelovanja grozdja, vina ♪
- vinográdski tudi vinógradski -a -o prid. (ȃ; ọ́) knjiž. vinograden, vinogradniški: vinogradsko kolje ♪
101 126 151 176 201 226 251 276 301 326 
