Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

nog (2.142-2.166)


  1.      stopíti  in stópiti -im dov. (ȋ ọ́ ọ̑) 1. narediti korak: stopil je enkrat, dvakrat, pa se je ustavil; kadar stopi, ga zaboli noga; previdno stopi, da ne padeš / na to nogo ne sme stopiti prenesti teže pri hoji, stanju; stopiti na celo stopalo pri hoji, stanju se s celim stopalom dotakniti podlage // dati, položiti nogo na kaj, kam zlasti pri hoji: stopiti na gredico; stopiti na kačo, žebelj; stopil je na vsako stopnico posebej; pazi, kam stopiš // z dajalnikom dati, položiti nogo na kaj z vso težo s slabim namenom: stopiti kači na glavo; stopil je premagancu na prsi 2. s korakom, koraki začeti biti kje: stopiti iz hiše na cesto; stopiti s stopnice; stopiti na hodnik; stopil je predenj in ga prosil; stopite bližje, malo naprej; stopiti vstran / ekspr. deževalo bo, stopi po dežnik pojdi // s premikom prenehati ali začeti biti v kakem položaju: zaradi sunka je jermen stopil iz vdolbine / ekspr. oči so mu stopile iz jamic izbuljil je oči 3. pojaviti se zlasti na površju: pot mu je stopil na čelo / pri teh besedah so ji stopile solze v oči 4. z oslabljenim pomenom začeti biti v kakem obdobju: stopiti v novo leto; stopil je v devetnajsto leto pred kratkim je bil star osemnajst let // izraža začetek stanja, kot ga določa samostalnik: zakon bo stopil v veljavo prihodnje leto začel veljati; stopiti v pokoj upokojiti se; s tem dnem so stopili v vojno; stopiti v zakon poročiti se / publ. stopiti v akcijo začeti akcijo / stopiti v učiteljski poklic postati učitelj 5. postati član česa: stopiti v društvo, stranko / stopiti v samostan postati redovnik, redovnica 6. ekspr. začeti delovati na kakem področju: v književnost je stopila nova generacija; stopiti v svet politike / stopiti pred javnost, v javnost ● ekspr. kri mu je stopila v glavo, lica zardel je; ekspr. utrujenost jim je stopila v noge od utrujenosti so začeli težko hoditi; ekspr. stopiti je treba z oblakov postati bolj stvaren, bližji konkretnemu življenju; ekspr. zelo mlada je stopila na deske začela igrati v gledališču; pog., ekspr. stopiti komu na jezik ukreniti kaj, da preneha negativno govoriti o čem; publ. stroji so stopili na mesto človeka so nadomestili človeka; knjiž. stopiti na Parnas začeti pesniti; knjiž. zdaj naj mladi stopijo na plan naj se izkažejo, se uveljavijo; ekspr. končno so mu le stopili na prste onemogočili, preprečili mu njegove slabe namene; publ. stopiti pred matičarja, star. pred oltar poročiti se; ekspr. v zadnjih dveh letih je stopil že tretjič pred sodnika je bil že tretjič obtoženec, obdolženec; šalj. ričet je boljši, če je prašič vanj stopil če se je v njem kuhalo svinjsko meso; pog. pohvala mu je stopila v glavo postal je domišljav, prevzeten; pog. vino mu je stopilo v glavo ga je (nekoliko) upijanilo; publ. ti problemi so stopili v ospredje postali pomembni, pereči; publ. v takih razmerah so osebne težave stopile v ozadje izgubile pomembnost, vrednost; ekspr. lasje so mu stopili pokonci zelo se je ustrašil; pog. stopili so skupaj in se dogovorili sestali, zbrali so se; pog. če boste še vi stopili zraven, bodo lažje delali če se boste pridružili; ekspr. če mački na rep stopiš, zacvili človek se oglasi, razburi, če kdo prizadene njegove koristi, interese stopívši zastar.: stopivši iz hiše, se je napotil proti vrtu ♪
  2.      stopníčast  -a -o prid. (í) podoben stopnicam: stopničast breg; stopničast prizidek; stopničasta piramida; stopničaste terase / stopničasta oblika ◊ strojn. stopničasta jermenica jermenica z več platišči različnih premerov; šport. stopničasti korak vzpenjanje smučarja bočno v breg s prestavljanjem smuči drugo za drugo stopníčasto prisl.: vinogradi se stopničasto spuščajo; dvorana s stopničasto se dvigajočimi sedeži; stopničasto ostrižena glava ♪
  3.      stopnjevít  -a -o prid. (ȋ) knjiž. ki poteka po določenih stopnjah, v določenem zaporedju; postopen: stopnjevit razvoj; stopnjevito napredovanje // terasast, stopničast: stopnjeviti skladi; stopnjevit vinograd ● redko stopnjevito pojemanje navdušenja stopnjevano, hitro stopnjevíto prisl.: stopnjevito naraščati; svet se je stopnjevito spuščal proti reki ♪
  4.      stotér  -a -o štev. (ẹ̑) 1. ki je stotih vrst: opis stoterih rastlin 2. ekspr. številen, mnog: obala je razčlenjena s stoterimi zalivčki; v mestu se prižigajo stotere luči stotéro prisl.: uslugo vam bom stotero poplačal; sam.: pripovedovali so o smrti stoterih ♪
  5.      stotéro  štev. neskl. (ẹ̑) 1. skupina stotih enot: zbral je stotero pesmi 2. ekspr. veliko, mnogo: na vrtu cvete stotero rož; pesem se je oglasila iz stotero grl ♪
  6.      stotérokrat  prisl. (ẹ̑) redko stokrat: staršem je stoterokrat povrnila ljubezen / ekspr. stoterokrat sta boljša od drugih velikokrat, mnogokrat ♪
  7.      stôtič  prisl. (ó) pri ponavljanju ali v zapovrstju na stotem mestu: stotič igrati dramo ● ekspr. najmanj stotič je že obljubil, da se bo pridno učil velikokrat, mnogokrat ♪
  8.      stótisočér  -a -o štev. (ọ̑-ẹ̑) ekspr. številen, mnog: tega se veselijo stotisočeri otroci; stotisočera množica delovnega ljudstva stótisočéro prisl.: uslugo vam bom stotisočero poplačal ♪
  9.      stótisočéro  štev. neskl. (ọ̑-ẹ̑) ekspr. veliko, mnogo: ljubezen do gor je segla v stotisočero src ♪
  10.      stótísočkrat  prisl. (ọ̑-ȋ) ekspr. velikokrat, mnogokrat: stotisočkrat ponovljeni gib / stotisočkrat večja razdalja veliko ♪
  11.      straníca  -e ž (í) 1. vsaka od stranskih ploskev oglatega predmeta, stvari: odpreti stranice tovornega avtomobila; predal z nižjo sprednjo stranico; stranica panja 2. stranska deska navadno postelje: ležal je na postelji in roka mu je visela čez stranico; sedeti na stranici; stranica in končnica / posteljna stranica / stranica čolna bok 3. geom. vsaka od daljic, premic, ki omejujejo, tvorijo mnogokotnik: stranici oklepata kot 90°; stranica kvadrata, trikotnika / nasprotni, priležni stranici ● zastar. podatek je na deseti stranici knjige strani ◊ usnj. stranice odrezani trebušni del kože s prednje in zadnje noge ali usnje iz take kože; okrajci ♪
  12.      stránka  -e ž (ȃ) 1. v nekaterih državah organizirana skupina ljudi, ki se zavzema za uresničenje svojega političnega programa: ustanoviti stranko; pristopiti k stranki; med strankami se je začel boj za zmago na volitvah; delavska, kmečka, komunistična, meščanska, socialistična stranka; konservativna, napredna stranka; vladna stranka; poslanci liberalne stranke; program, vodstvo stranke / od 1896 do 1919 Jugoslovanska socialnodemokratska stranka; od 1894 do 1918 Narodna napredna stranka; od 1905 do 1929 Slovenska ljudska stranka; na Hrvatskem, od 1861 do 1918 Stranka prava / politična stranka 2. oseba v odnosu do osebe, organizacije, organa, ki ji opravlja določene storitve: pred okenci so že čakale stranke; raznašati mleko strankam; vsaka trgovina ima svoje stranke / on je naša stalna stranka / kot opozorilo: obveščamo cenjene stranke, da bo poslovalnica jutri zaprta; odprto za stranke od 8h do 12h // oseba v odnosu do svojega rednega pravnega zastopnika: ta odvetnik ima mnogo strank / dobra, slaba stranka // ekspr. moški v odnosu do prostitutke: na ulici so čakale prostitutke na svoje stranke 3. oseba, skupina, organizacija, ki je v pravnem razmerju do druge osebe, skupine, organizacije: stranke v pogodbi o preživljanju; dogovor strank o dobavi blaga // vsaka od oseb, ki s svojimi zahtevami nastopajo pred organom, ki vodi postopek: zaslišati obe stranki ♦ jur. kontradiktorni stranki tožnik in toženec v pravdnem postopku; tožeča, tožena stranka; beseda strank zadnji govor tožilca, oškodovanca, zagovornika in obtoženca na obravnavi na sodišču 4. stanovalec, stanovalci v enem stanovanju večstanovanjske hiše: terjati stranke zaradi neporavnane stanarine; v pritličje se je vselila nova stranka 5. nav. ekspr. skupina ljudi, ki so o kaki stvari enakega mnenja: ukrep vodstva je bil všeč obema strankama / poslušalci so se razdelili v dve stranki ♪
  13.      stránski  -a -o prid. (á) 1. ki je na strani, ob strani: zasuti vse stranske jaške; stranski sedež; osrednji in stranski / stranski oltarji; stranski prostori; stranski vhod // ki kaj od strani omejuje: stranska deska, stena / stranski del telesa // prihajajoč od strani, s strani: stranska svetloba / stranski pogled od strani 2. ki po pomembnosti ni na prvem mestu: vlak je zapeljal na stranski tir; stranska cesta, ulica / stranski igralec igralec, ki igra stransko vlogo; igrati same stranske vloge / stranska (sorodstvena) linija osebe, ki po rojstvu izhajajo od skupnega prednika 3. ki ni v nujni, pomembni zvezi z glavno dejavnostjo: ob tem so se pojavila zanimiva stranska vprašanja / stranski zaslužek // ki nastane v zvezi z delovanjem in ni cilj delovanja: zlato pridobivajo kot stranski proizvod bakra / nezaželeni stranski učinki zdravljenja ● ekspr. zaiti na stranska pota ravnati, delati nepravilno, moralno oporečno; ekspr. postaviti koga na stranski tir odvzeti mu vodilno vlogo, mesto ◊ agr. stranski posevek posevek, ki je gospodarsko manj važen in dopolnjuje kolobar; bot. stranski poganjek poganjek, ki raste ob strani debla, vej; stranske korenine korenine, ki rastejo iz glavne korenine; gled. stranski oder oder, ki je na desni ali levi strani glavnega odra za menjavanje že pripravljenih prizorišč; jur. sorodnik v stranski črti sorodnik glede na osebo, s katero imata skupnega neposrednega ali posrednega prednika; šport. stranski sodnik pri nogometu vsak od obeh sodnikov ob vzdolžni črti igrišča, ki opozarja glavnega sodnika na prekrške v avtu, ofsajdu ♪
  14.      strást  -í ž (ȃ) 1. zelo močno trajno čustvo, težko obvladljivo z voljo, razumom: strast je bila kriva vseh njegovih težav; ekspr. v to ga je gnala strast; prepustiti se, ekspr. predati se strasti; ekspr. streči strastem; obvladovati, zadrževati, ekspr. razvneti strast; neobvladana, skrita, uničujoča strast; ekspr. neobrzdana, slepa strast; strast po maščevanju / med vojno so se sprostile mnoge strasti / ekspr.: izbruh, naval strasti; biti suženj, igrača strasti / storiti kaj iz strasti 2. navadno s prilastkom zelo močna želja po čem, zlasti po zadovoljevanju spolne ljubezni, sle: strast se prebuja, raste; čutiti do koga veliko strast; gledal jo je brez strasti; ekspr. goreča, nepremagljiva, prava strast / ljubezenska, spolna, telesna strast / ekspr.: na poljube je odgovarjala s strastjo; predati se s strastjo strastno 3. navadno s prilastkom zelo močno hotenje, volja do določenega dela, dejavnosti: gobarska, lovska, zbiralska strast; strast do branja; strast za igranje kart; strast po oblikovanju / ekspr. ves čas so delali z zagrizeno strastjo // predmet takega hotenja, volje: gledališče je bilo njegova strast; edina njena strast je hrana ● ekspr. ta strast ga je kmalu dobila v oblast kmalu se ji z voljo, zavestjo ni mogel upirati; preg. strasti dobro služijo, a slabo gospodarijo ♪
  15.      strážiti  -im, in stražíti in strážiti -im nedov. (á ȃ; ȋ á ȃ) prizadevati si, skrbeti za varnost, obrambo, nadzor koga, česa: vojaki stražijo skladišča; stražiti državno mejo; stražiti uradne osebe / v jeseni so stražili vinograd pred tatovi; vso noč je stražil, da se ne bi kdo vselil / pri vseh vhodih so stražili vojaki; pren., ekspr. ob cesti so stražile visoke skale ∙ nar. stražiti mrliča bedeti pri mrliču stražèč -éča -e: stražeč glavni vhod, je prvi opazil nevarnost; stražeči vojaki ga niso hoteli poslušati ♪
  16.      strél  -a m (ẹ̑) 1. sprožitev strelnega orožja, ki jo spremlja močen pok: strel ga je prestrašil; dati znak s strelom; zaustavili so jih s streli; strel iz bližine; strel iz puške, topa; strel s šibrami / stopil je proti njemu s puško na strel držeč (nabito) puško, usmerjeno naravnost predse / strel odjekne, poči / odšli so brez strela ne da bi ustrelili, streljali; oddati nekaj strelov nekajkrat ustreliti / častni strel 2. izstrelitev krogle, naboja: strel v hrbet, nogo; strel mimo / opozorilni, svarilni strel / težko je hodil zaradi strela v ramo zadetka // izstreljena krogla, naboj: strel ga je oplazil, zadel, zgrešil; padali so pod streli bili ubiti / do sem strel ne seže domet krogle, naboja / nizki ki zadene cilj v spodnjem, visoki strel ki zadene cilj v zgornjem delu; oplazni strel 3. šport. močen sunek, udarec žoge proti vratom: neubranljiv strel; igra je bila polna dobrih strelov / prosti strel strel z žogo v korist nasprotnika zaradi kršenja pravil igre; strel iz kota ● ekspr. to je pa strel v prazno zgrešena, ponesrečena, neuspela stvar; ekspr. s strelom so ga poslali na oni svet ustrelili so ga ◊ lov. žival mu je prišla na strel v ugoden položaj za streljanje nanjo; lov., voj. milostni strel s katerim se skrajša trpljenje umirajočemu; šport. startni strel kot znak za začetek plavanja, teka (na tekmovanju) ♪
  17.      strême  -éna s (é ẹ́) 1. kovinski obroč, pritrjen z jermenom na sedlo, za oporo nog pri jahanju: podržal mu je streme; vtakniti nogo v streme / dvigniti se v stremenih 2. šport. smuška vez z jermenom ali s spiralno žico, ki poteka okrog pete in omogoča gibanje pete v navpični smeri: pritrditi stremena na smuči; stremena za skakalne smuči 3. nekdaj vrvica, trak ob razporku na spodnjem robu do kolen segajočih irhastih hlač: oblekel se je, pritegnil stremena in šel ◊ alp. iz vrvi narejena zanka, vpeta, obešena na klin, za oporo nog pri plezanju; les. priprava za vpenjanje listov žage pri polnojarmeniku ♪
  18.      strêmen  -éna m (é ẹ́) 1. skupek posukanih niti, pramenov: stremen vrvi se je utrgal; konopna vrv iz treh, štirih stremenov / korobač, pleten v pet stremenov 2. redko streme: vtakniti nogo v stremen ♪
  19.      stŕgati  -am stil. stŕžem dov. (ŕ ȓ) 1. s sunkovitim potegom narediti, da kaj ni več celo: strgati nit; struna, vrv se strga / konj se je strgal in oddirjal po cesti; pes se strga z verige 2. s sunkovitim potegom odstraniti: strgati lepak z zidu; strgati obleko s koga; strgati si obvezo z rane ∙ ekspr. strgati komu masko z obraza pokazati njegovo pravo, resnično bistvo 3. s trganjem narediti, da kaj ni več celo; raztrgati: pes mu je strgal hlače; zataknila se je in si strgala krilo // s trganjem poškodovati, uničiti: strgati knjigo; pismo je strgal na drobne koščke 4. z rabo, uporabo narediti, da kaj ni več celo; raztrgati: otroci strgajo veliko obleke; čevlje je strgal v enem mesecu; pri takem delu se obleka hitro strga stŕgan -a -o: strgana nit; strgane nogavice; strgan in bos hodi okrog ∙ pog. govori kakor strgan dohtar veliko, spretno; žlahta je strgana plahta od sorodstva človek ne more pričakovati pomoči, koristi; prim. iztrgati ♪
  20.      stríg  -a m (ȋ) 1. striženje: ovce pred strigom okopajo 2. fiz. istočasno delovanje dveh enako velikih nasprotno usmerjenih sil, katerih prijemališči sta v zgornji in spodnji ploskvi telesa: nateg in strig / obremenitev na strig 3. šport. hitra zamenjava iztegnjenih nog pri vadbi na konju z ročaji: telovadec dobro obvlada strig ♪
  21.      stríga  -e ž (ȋ) nav. mn., zool. členonožci, ki imajo na vsakem obročku po en par členastih nog, Chilopoda: strige in kačice / sobna striga ♪
  22.      stŕm  -a -o tudi -ó prid., stŕmejši (r̄ ŕ) ki se na kratki razdalji hitro vzpenja: strm breg, klanec; strme skalne stene; pot je zelo strma; strmo pobočje / strm hrib; njivo imajo na strmem svetu // glede na določeno ravnino zelo nagnjen: po strmih stopnicah se je povzpel na podstrešje; hiša je imela strmo streho; krivulja v diagramu je strma / strm pristanek, vzlet letala; vzpon je bil strm ● ekspr. strm dvig cen velik; ekspr. ošinil jo je s strmim pogledom ostrim, predirljivim; ekspr. narediti strmo kariero hitro zelo napredovati, uspeti ◊ vet. strma stoja nepravilna drža zadnjih nog z močno iztegnjenim skočnim sklepom stŕmo tudi strmó prisl.: pot se strmo dviga; strmo je gledala vanj; spustil se je strmo navzdol; letala so skušala pristajati čim bolj strmo; sam.: hiša stoji na strmem ♪
  23.      strméti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. gledati, navadno nepremično: strmeti predse, v tla; molče, osuplo, srepo, topo, zamaknjeno strmeti / ekspr. za njo je strmelo mnogo pogledov 2. biti negiben, tog zaradi velikega duševnega vznemirjenja: poslušali so ga in strmeli; strmel je ob surovem vedenju svojega očeta; strmeti od groze, začudenja; tako se je spremenil, da je kar strmela / strmel je nad njeno prijaznostjo njena prijaznost ga je zelo presenečala, osupljala; presenečeno, začudeno je strmel nad tem odkritjem ● ekspr. visok vrh strmi v nebo štrli; ekspr. žarometi so strmeli proti nebu bili obrnjeni, usmerjeni strmé knjiž.: strme ga je občudovala; poslušala jo je, strme v tla strmèč -éča -e: sedela je, strmeč skozi okno; strmeče oči; prisl.: strmeče so jo poslušali ♪
  24.      strnád  -a m (ȃ) manjša ptica pevka z navadno rjavo progastim hrbtom in rumenim, belim ali rdeče rjavim trebuhom: v gozdu so se oglašali strnadi; ščinkavci in strnadi ♦ zool. črnoglavi strnad s črno glavo in rumenim grlom, Emberiza melanocephala; rumeni strnad rumene barve z rjavimi progami po hrbtu, Emberiza citrinella ♪
  25.      strojepísec  -sca m (ȋ) kdor poklicno piše na pisalni stroj: spreten strojepisec; stenograf in strojepisec ♪

   2.017 2.042 2.067 2.092 2.117 2.142 2.167 2.192 2.217 2.242  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA