Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

nog (1.426-1.450)


  1.      pedikírati  -am nedov. in dov. (ȋ) strokovno urejevati nohte na nogi: pedikirati koga / pedikirati nohte // urejevati nohte na nogi sploh: po kopanju se je še pedikirala ♪
  2.      péntatlon  -a m (ẹ̑) šport. atletsko tekmovanje v petih panogah, peteroboj: tekmovati, zmagati v pentatlonu ∙ (antični) pentatlon pri starih Grkih tekmovanje v teku, skoku, metu diska in kopja ter v rokoborbi ♪
  3.      pésem  -smi ž (ẹ̑) 1. krajše literarno delo z ritmičnim besednim redom, s posebno glasovno ureditvijo, navadno z manjšim številom besed v vrstici: brati, deklamirati pesmi; pisati, star. zlagati pesmi; prevesti, uglasbiti pesem; romantična, satirična, tendenčna pesem; ciklus, zbirka pesmi; pesmi in pesnitve / ljubezenska pesem; ljudska pesem ki se zlasti v péti obliki širi, ohranja in pri tem bolj ali manj spreminja; umetna pesem katere oblika in vsebina je izraz zavestnega umetniškega hotenja določenega avtorja; pesmi za otroke / ekspr. Župančičeva pesem je polna žara Župančičeve pesmi, pesništvo 2. vokalna skladba z literarnim delom kot besedilom: peti, poslušati pesmi; borbena, vesela pesem; besedilo, melodija, refren pesmi / ekspr. oglasila se je, zadonela je pesem / zaigrati pesem na harmoniko; žvižgati (si) pesem / cerkvena pesem; partizanska, zborovska pesem // izvajanje, petje take skladbe: to pesem moramo še izboljšati; zbor vadi novo pesem / v pesem se je mešal razposajen smeh 3. nav. ekspr., navadno s prilastkom določen skupek glasov, zvokov a) s katerimi se oglaša kaka ptica, žuželka: prisluhnil je pesmi čričkov, grlic / škrjanček je drobil svojo pesem je pel / pesem slavca je utihnila b) ki jih daje pojavljanje, gibanje, delovanje česa: pesem dežja, morja, vetra ga je pomirjala; pesem klopotcev, zvonov, žage / stroj je drdral svojo enolično pesem ● knjiž. pesem je ugasnila v njegovih očeh ni bil več vesel, radosten; ekspr. zdaj je to (delati) pesem to je zelo prijetno, lahko delo, opravilo; pog., ekspr. to je pa druga pesem stvar je drugačna, kakor je kazalo; pog., ekspr. kako se bo to končalo, je pa druga pesem izraža dvom, nezaupanje v tak konec česa, kot se kaže, napoveduje; pog., ekspr. zmeraj ista pesem zmeraj enako, neprimerno, nezaželeno govorjenje, ravnanje; pog., ekspr. vsi zaljubljenci pojejo isto pesem govorijo, ravnajo enako; knjiž., ekspr. labodja pesem pesnikovo, pisateljevo, skladateljevo zadnje pomembno delo pred smrtjo; ekspr. sekira je zapela gozdu mrtvaško pesem začeli so ga sekati; knjiž. vse to je še pesem prihodnosti se še ne bo kmalu uresničilo; publ., ekspr. ta izdelek je visoka pesem tehnike je zelo kvaliteten, dober ◊ etn. jurjevske pesmi; obredna pesem vsebinsko in melodično prirejena določenemu obredu; lit. anakreontska pesem; domovinska pesem ki izpoveduje, kaže ljubezen do domovine; epska pesem ki vsebuje pripoved, zgodbo; izpovedna pesem; junaška pesem ljudska pesem, ki govori o velikih in slavnih dejanjih; lirska pesem ki vsebuje izpoved; lirsko-epska pesem ki vsebuje izpoved v pripovedi; meditativna pesem; množična pesem zborovska, navadno enoglasna, z aktualnim družbenopolitičnim besedilom; priložnostna pesem ki nastane ob določenem, pomembnejšem (zunanjem) dogodku in je nanj snovno vezana; pesem v enajstercih, svobodnem verzu; pesem v prozi zelo kratko (lirično) literarno delo; muz. črnska duhovna pesem ljudska pesem z religiozno, svetopisemsko snovjo, nastala med črnci v Združenih državah Amerike; dvoglasna, večglasna pesem ♪
  4.      pesimíst  -a m (ȋ) kdor vidi vse v življenju slabše, kot je, črnoglednež: pesimistom se je zdel načrt neizvedljiv; pesimist in optimist / glede tega sem velik pesimist sem zelo pesimističen ♪
  5.      péški  -a -o prid. (ẹ̑) nar. vzhodno nanašajoč se na pešce ali pešačenje: peški most / peška pot pešpot ∙ nar. vzhodno pot bo za peške noge naporna za hojo, pešačenje ♪
  6.      peštáti  -ám nedov. (á ȃ) nar. zahodno 1. mečkati, tlačiti: peštati grozdje, sadje / z nogami peštati 2. tlačiti, riniti: ujetnike so surovo peštali v vagone ♪
  7.      pêta  -e tudi -é ž (é) 1. del stopala pod nartom: poškodovati si peto; zbodel se je v peto; nekaj časa hodi po prstih, nato po petah; brcniti žogo s peto; vso peto ima ožuljeno; gleženj, nart in peta / čepeti na petah; zasukala se je na peti in odšla / ekspr. nosi haljo do pet dolgo (do pet) / vojak je udaril s petami v pozdrav ∙ teče, da ga pete komaj dohajajo zelo hitro; pog. igrajo tako poskočno, da vsakogar srbijo pete da si vsakdo želi plesati; ekspr. brusiti pete hitro hoditi, teči; nizko iztegniti pete umreti; slabš. lizati pete komu ponižujoče si prizadevati za njegovo naklonjenost; ekspr. pete si lahko obrusiš, pa boljšega ne najdeš lahko zelo veliko prehodiš; ekspr. odmakniti, odnesti, pobrati pete oditi; pobegniti; ekspr. hitro zna sukati pete hoditi, plesati; ekspr. obesiti, prilepiti se komu za pete hoditi tik za njim; slediti mu v neposredni bližini; zasledovati ga; biti pogostoma v njegovi družbi proti njegovi volji; star. tuja vrata ga bijejo po petah nima svojega doma; ekspr. že dolgo sem jim trn v peti mi nasprotujejo, me ne marajo; ekspr. gori mu pod petami je v veliki stiski, nevarnosti; ekspr. imeti koga pod peto ukazovati, gospodovati mu; ekspr. neprestano ji je za petami hodi za njo, jo zasleduje; ekspr. smrt mu je že za petami kmalu bo umrl; to je njegova Ahilova peta slabost, napaka, ki jo nasprotnik lahko izkoristi proti njemu; ekspr. fant je hitrih, urnih pet lahko hitro hodi, teče; ekspr. samo hitre pete so ga rešile s hitrim tekom, begom se je rešil; ekspr. junak, poštenjak je od pet do glave zelo je junaški, pošten; ekspr. biti nov od glave do peta biti oblečen v nova oblačila; ekspr. več ima v peti kakor ti v glavi neprimerno več ve kot ti; preg. kdor nima v glavi, ima v petah pozabljiv človek se mora večkrat vrniti 2. zadnji spodnji del obuvala: peta se ji je odlomila; gumijasta, lesena, usnjena peta / čevlji z nizko, visoko peto // del nogavice, ki pokriva peto: nogavico je spletla do pete; na peti imaš luknjo; lepo krojena, zaokrožena peta / trenirke s peto s hlačnicami, podaljšanimi čez peto 3. del kakega orodja, priprave, s katerim se ta na kaj naslanja, opira, pritrjuje: jambor se je prelomil nad peto; peta kose drsi po tleh široki del rezila ob ročaju; peta pluga del pluga, ki drsi po dnu brazde ♦ navt. peta krmila del krmila, vsajen v ležišče v gredlju 4. nar. kos kruha, odrezan ob strani hlebca: rad bi peto, ne pa sredice / peta kruha ♪
  8.      petelínji  -a -e prid. (ȋ) nanašajoč se na peteline: petelinja in pavja peresa / petelinje kikirikanje, petje / njegovo petelinje šopirjenje je prav smešno / petelinji lov lov na divjega petelina ● petelinji boj v nekaterih deželah boj, spopad dveh za to gojenih, dresiranih petelinov; ekspr. vstal je ob petelinjem petju zelo zgodaj ◊ etn. petelinji boj igra, pri kateri skušata igralca, ki sedita na soigralcih, drug drugega vreči na tla; igra, pri kateri skušata igralca, ki poskakujeta po eni nogi, s sunki ramen, prekrižanih rok prisiliti drug drugega, da stopi na obe nogi; šport. petelinja kategorija bantam kategorija; vet. petelinja hoja nepravilna hoja konja, pri kateri sunkovito, previsoko dviga eno ali obe zadnji nogi ♪
  9.      petérka  -e ž (ẹ̑) 1. skupina petih oseb, navadno sestavljena za določeno delo, nalogo: tu se je sestala ilegalna peterka // nav. mn. vsak od petih pri enem porodu rojenih otrok ženskega spola: roditi peterke 2. publ. skupina petih igralcev košarkarskega moštva, ki je trenutno določena za igro: gledalci so bučno spodbujali domačo peterko ♦ šport. napadalna peterka pet igralcev nogometnega moštva, ki igrajo zlasti v napadu; prva peterka pet igralcev košarkarskega moštva, ki igrajo na začetku tekme 3. skupina petih izžrebanih številk pri lotu: imeti eno peterko in dve trojki ♪
  10.      peterobòj  -ôja m (ȍ ó) šport. atletsko tekmovanje v petih panogah: prirediti peteroboj / tekmovati, zmagati v peteroboju / moderni peteroboj tekmovanje v jahanju, sabljanju, streljanju s pištolo, plavanju in teku; peteroboj za moške; peteroboj za ženske ∙ (antični) peteroboj pri starih Grkih tekmovanje v teku, skoku, metu diska in kopja ter v rokoborbi ♪
  11.      péti  pôjem nedov., pój pójte tudi pôj pôjte; pél (ẹ́ ó) 1. oblikovati tone, melodije z govorilnimi organi: dolgo v noč sta še pela; zibala je otroka in mu pela; glasno, veselo, žalostno peti; poje kot slavček zelo lepo / peti od sreče, veselja; peti si v tolažbo / na vasi so peli fantje / ne zna peti / ekspr. glasovi so peli zdaj milo, zdaj otožno // preh. izražati, posredovati določeno besedilo s petjem: te pesmi pojejo ob bedenju pri mrliču; peti podoknice, uspavanko, žalostinko; navdušeno, ubrano, ekspr. od srca peti narodne pesmi; to pesem znajo prav peti samo domačini; partizansko pesem je začel bolj recitirati kakor peti / tiho je pel (pesem) o ljubezni, svobodi; pren., pesn. nebo je pelo himno lepote poslavljajočemu se soncu 2. glasbeno se izražati z glasom: peti ob spremljavi klavirja; učiti se peti / peti po notah, star. iz not; not ne pozna, zato poje le po posluhu; peti nizko, visoko z nizkim, visokim glasom / peti alt, bas, sopran / ekspr. navadno poje junaške vloge besedila za te vloge / arijo iz opere poje znana solistka; vse pesmi bo zapel otroški zbor // ukvarjati se, navadno poklicno, s petjem: poje pri zboru, kot solist; peti v operi; nehala je peti / pog. več let je pela na koru bila je cerkvena pevka 3. ekspr. izražati misli v vezani besedi: veliko je pel o bratstvu, ljubezni, soncu / ta pesnik poje zelo žalostno vsebina njegovih pesmi je žalostna // star. pesniti: pel jim je v domačem jeziku / pel je nesmrtne pesmi / na tvojo lepoto zdaj pojem 4. ekspr. govoriti, pripovedovati: ti kar komu drugemu poj o tem, meni ni treba; nikar mi več ne poj; lepo poješ, vendar te ne bom poslušal; vedno poje eno in isto 5. oglašati se z določenimi, za posamezno vrsto (ptic, žuželk) značilnimi glasovi: v grmovju pojejo ptiči; slavček je pel vso noč; vsak večer posluša, kako pojejo črički, murni 6. ekspr. dajati, oddajati enakomerno ponavljajoče se zvoke: jeklo je pod udarci čudno pelo; strune, žice so pele / zvonovi so peli čez hribe in doline / motor je enakomerno pel brnel // z oslabljenim pomenom izraža delovanje, dejanje sploh: poletje je in grablje pojejo; pile in žage pojejo ves dan / pisalni stroji so peli; telefon je pel vse dopoldne zvonil / puške in topovi so neutrudno peli ● ekspr. cepec v njegovih rokah ni več pel kakor nekdaj nič več ni mogel tako mlatiti, delati; nič več ni bil tako močen; ekspr. duša mu poje od sreče, veselja zelo je srečen, vesel; ekspr. v teh vaseh zelo pojejo izgovarjajo besede, stavke tako, da je melodija izrazita; ekspr. kadar je nagajal, je pela leskovka, šiba je bil tepen z leskovo palico, šibo; je bil tepen sploh; ekspr. o tem poje neka stara pesem to je vsebina pesmi; ekspr. pri nas je v glavnem pela polenta smo jedli v glavnem polento; ekspr. v gozdu je pela sekira v gozdu so sekali; pog. radio mu poje od jutra do večera ga posluša; ekspr. kar naprej mu pojejo hvalo, slavo zelo ga hvalijo, slavijo; šalj. žena mu spet poje levite ga ošteva; pog. ob letu bo pel novo mašo bo postal duhovnik; ekspr. utegne ti huda, slaba, trda peti lahko boš težko živel; boš v neprijetnem, nevarnem položaju; pog. čez peti z višjim glasom spremljati melodijo; peti naprej pri dvoglasnem ali večglasnem petju peti vodilno melodijo ◊ lov. divji petelin poje se oglaša z značilnim glasom v času parjenja; muz. dvoglasno, enoglasno peti pojóč -a -e: njen pojoči glas mu zelo ugaja; pojoči udarci kladiv; pojoča skupina mladih; prisl.: pojoče govoriti; glas se mu je pojoče spreminjal pét -a -o: pesem se je širila v peti obliki; med ljudstvom pete pesmi ♦ rel. peta maša maša, pri kateri se posamezna besedila pojejo ♪
  12.      pétje  -a s (ẹ́) glagolnik od peti: od daleč se je razlegalo petje; glasno, veselo, žalostno petje; ubrano petje fantov na vasi; slišalo se je hripavo petje pijancev / ta nas vadi in vodi v petju / ukvarjati se s petjem / tehnika petja / igra s petjem; petje in ples / zbudilo ga je glasno petelinje, ptičje petje; petje kosa, slavčkov / po dolini odmeva petje zvonov zvonjenje / enoglasno, dvoglasno, zborovsko petje; komorno petje ♪
  13.      píhati  -am nedov., tudi pihájte; tudi pihála (í) 1. nav. 3. os. gibati, premikati se z enega področja na drugo zaradi razlik v zračnem pritisku, temperaturi: zunaj piha; imeli smo sončno vreme, vendar je precej pihalo; pihati v sunkih / zapri vrata, pod noge mi piha čutim hlad, premikanje hladnega zraka okrog nog / veter piha; v obraz ji je pihala topla večerna sapa 2. iztiskati zrak skozi priprta, našobljena usta, navadno z določenim namenom: pihati v ogenj, žerjavico; močno pihati; pihati in puhati / pihati cigaretni dim v zrak; pihati si toplo sapo v premrle roke / pihati skozi nos; ekspr. to je pihal, ko je šel v hrib hitro dihal, sopihal // s pihanjem a) odstranjevati: pihati prah, smeti z mize b) hladiti, ohlajati: pihati vročo juho; pihaj, da se ne opečeš c) lajšati bolečine: pihala mu je krvaveči prstek 3. dajati, oddajati enakomeren tok zraka: kalorifer piha topel zrak 4. s pihanjem izražati navadno strah, občutek ogroženosti: mačka je začela pihati; jezno pihati // ekspr. izražati jezo, nejevoljo, sovražnost: žena že ves dan piha proti njemu / pihati od jeze, togote, zavisti / jezen je, da kar piha zelo je jezen 5. igrati (na) pihalni instrument: godci so začeli pihati in piskati / piha na orglice, redko v trobento 6. obrt., v zvezi pihati steklo s steklarsko pipo oblikovati kroglico steklene mase v steklarski izdelek: že več let piha steklo ● ekspr. vem, od kod veter piha kakšen je skriti namen takega govorjenja, ravnanja; ekspr. vlak je pihal proti goram peljal; ekspr. zdaj piha za nas ugoden veter razmere, okoliščine so za nas ugodne; žarg., avt. voznik je moral pihati opraviti poskus z alkotestom; ekspr. z nastopom novega šefa je začel pihati drug veter razmere so se spremenile; ekspr. ne boš (nam) kaše pihal delal težav v kaki stvari, se vmešaval; pog., ekspr. pihati dekletu na dušo, srce vneto ji prigovarjati, dvoriti; pog., ekspr. dolgo mu je pihal na dušo, pa zaman mu prigovarjal, ga prepričeval; ekspr. po gadje je pihala zelo je bila jezna pihajóč -a -e: močno pihajoč veter píši -te: ekspr. piši me v uho, vulg. v rit izraža veliko omalovaževanje, brezbrižnost; nizko pišite me nekam s svojim tožarjenjem ne maram vas več poslušati; prim. vritmepiši ♪
  14.      pijáča  -e ž (á) 1. živilo, pripravljeno za pitje: delati, pripravljati pijače; piti, uživati osvežilne, zdravilne pijače; vino, voda in druge pijače; kisla, lahka, močna, opojna, sladka pijača; postreči z mrzlimi in toplimi pijačami; njegova najljubša pijača je mleko; umetne pijače; pijača iz svežega sadja; jedi in pijače; mešalec pijač barman / alkoholna, brezalkoholna pijača ♦ gastr. žgana pijača alkoholna pijača, zlasti iz sadja, grozdja, dobljena navadno z destilacijo po končanem vrenju // ed. kar se pije: pijača ga je poživila; skrbeti za jed in pijačo // ed., ekspr. alkoholna pijača: naročiti komu pijačo; plačal je pijačo za celo omizje; ves denar zapravi za pijačo; pog. dal je za pijačo 2. ed. pitje, navadno alkoholnih pijač: pijača ga bo uničila; navaditi se pijače; nezmernost v pijači / vdajati se pijači; utehe je iskal v pijači ● šalj. pijača mu je šla v noge tako je vinjen, da zelo težko hodi; ekspr. počakaj, naj mu pijača izpuhti naj se strezni; ekspr. pijača ga je spravila pod mizo tako se je napil, da ni mogel več sedeti, stati; šalj. pijača mu je zlezla v glavo opil se je; nižje pog. nazaj se držati pri pijači piti manj, kot si kdo želi ♪
  15.      pík 1 -a m (ȋ) glagolnik od pičiti: čebelji, gadji, kačji, osji pik / bolšji, komarjev pik / pik igle // pičeno mesto na telesu: po nogi je imel polno bolšjih pikov / čebelji pik ga je srbel ♪
  16.      píkec  -kca m (ȋ) ekspr. pikasta žival ali rastlina: pikec se ji je stisnil k nogam in zadovoljno predel / pikastim storžem so rekli pikci ◊ agr. črni pikec bolezen rastlin, pri kateri deli listov ali plodov potemnijo in odmrejo ♪
  17.      pikolít  -a m (ȋ) 1. agr. trta z belimi sladkimi grozdi, ki se goji v Furlaniji, na Goriškem: vinograd je zasajen s pikolitom // kakovostno belo vino iz grozdja te trte: piti pikolit; kozarec pikolita 2. nar. vino, narejeno iz tropin, sladkorja in vode; delanec: delavcem je prinesla steklenico pikolita ♪
  18.      piramída  -e ž (ȋ) 1. geom. telo, ki ga omejujeta mnogokotnik in plašč: izračunati površino piramide; višina piramide / dopolnilna piramida ki dopolnjuje prisekano piramido do popolne piramide; dvojna piramida; prisekana piramida 2. predmet take ali podobne oblike: marmorne piramide na grobovih / egiptovske piramide; pren., knjiž. spadal je v vrh hierarhične piramide // ekspr., navadno s prilastkom kar je po obliki podobno piramidi: pred vojaki je stala piramida pušk / zlagati deske v piramido / piramide jabolk na trgu ● ekspr. dežela piramid Egipt ◊ agr. vretenasta piramida drevesna krošnja piramidaste oblike; sušilna piramida kozolec brez strehe za sušenje detelje in trave; koza; anat. piramida del ledvice s sečnimi izvodili; odebelina na sprednji strani podaljšane hrbtenjače; elektr., ptt piramida v obliki piramide povezani drogovi za nadzemne vode ♪
  19.      piruéta  -e ž (ẹ̑) šport. lik umetnostnega drsanja, pri katerem se drsalec vrti na eni ali obeh nogah: drsalec je končal svoj tekmovalni program z zelo hitro pirueto / nizka na skrčeni, visoka pirueta na iztegnjeni nogi ♦ kor. plesni gib, pri katerem se plesalec vrti na eni nogi // knjiž. obrat sploh: naredila je pirueto na peti in odšla iz sobe; pren. z raznimi političnimi piruetami se je povzpel na visok položaj ♪
  20.      písati  in pisáti píšem nedov., píšite (í á í) 1. s svinčnikom, peresom, kredo delati črke, številke, navadno na gladki površini: počasi je pisal črko za črko; naučiti se pisati in brati; pisati po nareku / pisati enačbo na tablo; ime je pisal z velikimi črkami; pisati parole po zidovih; hitro, grdo, nečitljivo pisati; vabila piše lastnoročno; telefonske številke si piše v notes / pisati s kredo, peresom; pisati na stroj tipkati // tako izdelovati besedilo: pisati članek; pisala mu je dolgo pismo; pisati poročilo, prošnjo, zapisnik / pisati nalogo, spis; pisati v tujem jeziku / nič ni pisal, kdaj pride pismeno sporočil; pisati domov / pisati račun, recept // delati, ustvarjati umetniško, znanstveno delo: pisati razpravo; roman je pisal več let / pisati glasbo za filme; pisati verze / pisati za preproste ljudi, v lepem jeziku 2. lingv., s prilastkom dajati besedilu pisno podobo, kot jo izraža določilo: pisati narazen, skupaj, z vezajem / slovenščino pišemo z gajico / kot načelo fonetične pisave piši, kakor govoriš 3. izražati, posredovati misli s pisanjem: o njej piše avtor vse najlepše / o aferi so časopisi veliko pisali; brezoseb. tako piše v koledarju 4. znati, obvladati jezik, zlasti v pisani obliki: govori in piše dva jezika; francoščino izvrstno piše ● pog. nadur mu niso hoteli pisati priznati, upoštevati; žarg., šol. nalogo je pisal nezadostno za nalogo je dobil nezadostno oceno; ekspr. v tem poklicu je reci in piši dvajset let že; star. pisalo se je leto 1848 bilo je leta 1848; ekspr. ne piše se mu dobro njegov položaj je tak, da ni pričakovati zanj ugodnih rešitev písati se in pisáti se imeti ime in priimek: kako se pišete; zdaj se piše drugače, ko se je poročila ima drugačen priimek pišóč -a -e: zameril se jim je, pišoč pristransko o njih; nemško pišoča rojakinja; sam.: vsak pišoči piše po svoje písan -a -o: pisani knjižni jezik; pisana in govorjena beseda; zanimivo pisan sestavek ∙ vznes. ta zgodovina je pisana s krvjo v času, kraju, na katerega se nanaša ta zgodovina, je bilo mnogo ubitih, mrtvih ♪
  21.      písmo  -a s (í) 1. ovojnica z listom papirja za navadno daljša sporočila po pošti: kupiti pismo in dopisnico; barvasta, bela pisma; majhno, podolgovato pismo / znamke za pisma / odprl je pismo in začel brati; zalepiti, zapreti pismo / sporočiti v pismu // sporočilo, ki se navadno pošilja v taki ovojnici: dati pismo v ovojnico; dobiti pismo; izročiti pismo naslovniku; napisati, sestaviti dolgo pismo; oddati pismo na pošto; poslati pismo po kurirju, pošti / anonimno pismo; grozilno, izsiljevalno, ljubezensko, poslovilno, zahvalno pismo; predsednik je zboru poslal pozdravno pismo; uredništvo je prejelo veliko protestnih pisem / publ. odprto pismo sestavek, ki seznanja javnost z obravnavo zadeve med avtorjem sestavka in drugo osebo // s prilastkom krajše uradno ali poslovno pismeno sporočilo: cirkularno pismo; poslovna, uradna pisma; terjatveno pismo; glava pisma 2. v zvezi sveto pismo temeljna knjiga krščanske vere in delno židovske vere: brati, razlagati sveto pismo; odlomek iz svetega pisma / sveto pismo nove, stare zaveze 3. star., s prilastkom listina: darilno pismo; notarsko pismo / napraviti ženitno pismo ženitno pogodbo 4. star. pisava, črkopis: iznajditelj glagolskega pisma; naučiti koga grškega pisma / z njegovo pomočjo se je izobrazil v pismu in knjigi v pisanju in branju ● star. ko je delal pismo, je hčeri dal pol posestva oporoko; star. v pismih piše, da sem rojen v tem kraju v dokumentih; knjiž. izmenjala sta si precej pisem precej sta si dopisovala ◊ adm. poslovno pismo stenografija, ki omogoča zapis do osemdeset besed na minuto; fin. kreditno pismo bančna listina, s katero je mogoče dvigati zneske pri drugih bankah; jur. dolžno pismo pismena obveza o napravljenem dolgu; zadolžnica; lit. roman v pismih; polit. akreditivna ali poverilna pisma pooblastilne listine, ki jih poslanik ob nastopu službe izroči poglavarju tuje države; ptt pismo pošiljka v ovojnici, praviloma s pismenim sporočilom; ekspresno pismo ki se dostavi takoj, ko prispe v naslovni kraj; letalsko pismo iz zelo lahkega papirja, pri katerem ima ovojnica barvast rob; navadno pismo ki se dostavlja z redno pošto brez dodatnih uslug pošiljatelju; priporočeno pismo za katerega izda pošta potrdilo o prejemu in katerega prejem potrdi naslovnik s podpisom; rel. pastirsko pismo škofovsko pismo, poslanica vernikom; trg. fakturno pismo račun in obvestilo naslovniku na istem obrazcu ♪
  22.      plahetáti  -ám nedov. (á ȃ) knjiž. plahutati: ptica plaheta v kletki / jata ptic je plahetala nad gozdom / ekspr. plašč mu plaheta okrog nog opleta ♪
  23.      pláhta  -e ž (ȃ) 1. velik kos blaga iz nepremočljivega platna, posebej pripravljen za pokrivanje: vreči plahto čez tovor; pokriti s plahto; plahta tovornjaka; nebo je bilo kakor umazana plahta // pog. (volnena) odeja: ležišče je bilo pregrnjeno s pisano plahto / konjska plahta konjska odeja 2. ekspr., navadno s prilastkom kar je podobno plahti: po polju ležijo plahte snega / popisal je cele plahte papirja zelo veliko / barva se lušči v plahtah 3. ekspr., z rodilnikom manjši kos česa: kupiti plahto zemlje / želi si vsaj za plahto vinograda ● nar. posteljo je pregrnila s svežo plahto rjuho; žlahta je strgana plahta od sorodstva človek ne more pričakovati pomoči, koristi ♪
  24.      plahutáti  -ám in plahútati -am nedov. (á ȃ; ū) 1. hitro, slišno mahati s perutmi: ptiči so ščebetali in plahutali; kokoš je plahutala s pristriženimi perutmi, vzleteti pa ni mogla; pren., knjiž. srce mu plahuta v grozi // plahutaje letati: ptič je plahutal z veje na vejo; vešča plahuta okrog luči / ekspr. bombe, mine so plahutale nad njegovo glavo; pren., knjiž. misli so mu plahutale od dogodka do dogodka; smrt plahuta okrog njega 2. plapolati, vihrati: jadra na ladji rahlo plahutajo; zastave na drogu so glasno plahutale / ekspr. plašč mu plahuta okoli nog opleta plahutáje: ptič se je plahutaje spustil z veje na tla plahutajóč -a -e: petelin je poskočil, plahutajoč s perutmi; plahutajoče sence na steni; sveča je dajala plahutajočo svetlobo; plahutajoče perilo na vrvi ♪
  25.      plán  -a m (ȃ) 1. kar vnaprej določa način, kraj, čas, da bi se kako dejanje uspešno izvedlo, načrt: držati se plana; delati, imeti, narediti plan; neizvedljiv, podroben plan; nima pripomb k planu / družbeni plan ki usklajuje razvoj gospodarstva; dolgoročni, kratkoročni gospodarski plan; finančni plan; plan investicij / plan poleta // kar vnaprej določa, koliko dela mora biti v določenem času opravljenega: doseči, izpolniti plan; preseči proizvodni plan / letni, mesečni plan; petletni plan 2. nav. mn., redko kar kdo namerava, želi narediti, uresničiti; načrt: ima zelo velike plane / njegov življenjski plan se ni uresničil 3. redko grafični prikaz kakega objekta, področja; načrt: izdelati, izrisati, kopirati plan / kupiti plan mesta zemljevid 4. film. razvrstitev filmanih, slikanih oseb, predmetov glede na globino slike: različni plani v filmu / drugi plan kar je v prizorišču za prvim planom; prvi plan kar je v prizorišču gledalcu najbližje; tretji plan kar je v prizorišču za drugim planom; veliki plan od zelo blizu prikazana oseba, stvar ali njun del, navadno čez celo filmsko platno, sliko / igralčev obraz so prikazali v prvem planu ● publ. v planu je, da dobi vas vodovod mislijo, nameravajo narediti, napeljati vodovod; publ. biti pod planom, zaostajati za planom ne izpolnjevati plana; ekspr. zaradi učenja je moral potisniti nogomet v drugi plan ni se mogel več veliko ukvarjati z njim; ekspr. vedno je hotel biti v prvem planu v ospredju, prvi ◊ fin. kontni plan seznam kontov, v katerem so konti urejeni po skupinah ♪

   1.301 1.326 1.351 1.376 1.401 1.426 1.451 1.476 1.501 1.526  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA