Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

nog (101-125)



  1.      mnogobójec  -jca m (ọ̑) šport. športnik, ki goji mnogoboj, zlasti atletski: izkazal se je kot odličen mnogobojec
  2.      mnogobóštvo  -a s (ọ̑) vera, verovanje v več bogov: enoboštvo in mnogoboštvo
  3.      mnogobóžec  -žca m (ọ̑) kdor veruje v več bogov
  4.      mnogobrójen  -jna -o prid. (ọ̑) zastar. številen, mnog: v sijaju mnogobrojnih luči / zbrala se je mnogobrojna družba
  5.      mnogocéličar  -ja m (ẹ̑) nav. mn., biol. mnogocelična žival ali rastlina: nastanek, razvoj mnogoceličarjev
  6.      mnogocéličen  -čna -o prid. (ẹ̑) biol. ki je iz več celic: mnogocelične rastline, živali; mnogocelična bitja ◊ elektr. mnogocelični zvočnik zvočnik z več lijaki, ki so drug ob drugem
  7.      mnogocvéten  -tna -o prid. (ẹ̑) vrtn. ki ima mnogo cvetov: mnogocvetna rastlina
  8.      mnogocvétnica  -e ž (ẹ̑) nav. mn., vrtn. vrtnica z mnogo cveti v šopih: gojil je več sort mnogocvetnic
  9.      mnogočlénar  -ja m (ẹ̑) nav. mn., zool. živali, katerih telo je sestavljeno iz mnogo členov, Polymeria: deblo mnogočlenarjev
  10.      mnogočlénik  -a m (ẹ̑) mat. izraz, ki ima več členov
  11.      mnogočlénski  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki je iz mnogo členov: mnogočlenska veriga ♦ mat. mnogočlenski izraz mnogočlenik
  12.      mnogoglásen  -sna -o prid. (ā) ki je iz mnogo glasov: mnogoglasno pritrjevanje ♦ muz. mnogoglasno petje večglasno petje
  13.      mnogoglásje  -a s () muz. večglasje: začetki mnogoglasja
  14.      mnogoglàv  in mnogogláv -áva -o prid. ( á; ) 1. v pravljicah ki ima mnogo glav: mnogoglavi zmaj 2. knjiž. številen, velik: mnogoglava družina, množica
  15.      mnogoiménski  -a -o prid. (ẹ̑) mat., v zvezi mnogoimensko število količina, ki se izrazi z več merskimi enotami
  16.      mnogojezíčen  -čna -o prid. () 1. napisan v mnogo jezikih: mnogojezični opozorilni napisi / mnogojezični slovar 2. ki zna in redno uporablja mnogo jezikov: medsebojno občevanje mnogojezične inteligence / mnogojezična družba / mnogojezična dežela
  17.      mnogojezíčnost  -i ž () znanje in redna raba mnogo jezikov: mnogojezičnost olajšuje inteligenci medsebojno sporazumevanje / mnogojezičnost opozorilnih napisov
  18.      mnógokàj  mnógočésa zaim. (ọ̑- ọ̑-ẹ̄) knjiž. marsikaj: on bi ti vedel mnogokaj povedati; v mnogočem se ločiva
  19.      mnógokatéri  -a -o zaim. (ọ̑-ẹ̄) knjiž. marsikateri: mnogokateri kmet pridela komaj zase; sam.: to bo mnogokaterim všeč
  20.      mnógokdàj  prisl. (ọ̑-) knjiž. marsikdaj: mnogokdaj je obiskal tudi mene
  21.      mnógokdó  mnógokóga zaim. (ọ̑-ọ̄) star. marsikdo: njegove pesmi mnogokomu niso všeč
  22.      mnógokjé  prisl. (ọ̑-ẹ̄) knjiž. marsikje: mnogokje so začeli kositi
  23.      mnógokód  prisl. (ọ̑-ọ̄) knjiž. marsikje: mnogokod je sodelovanje potrebno
  24.      mnogokóten  -tna -o prid. (ọ̑) ki ima mnogo kotov: v vrhnji plasti so zrnca mnogokotna, v spodnji pa okrogla ♦ arhit. mnogokotna apsida
  25.      mnogokótnik  -a m (ọ̑) geom. premočrtni lik s tremi ali več stranicami: narisati mnogokotnik / enakostranični, tangentni, tetivni mnogokotnik; sferni mnogokotnik del površja krogle, omejen z loki velikih krogov krogle

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA