Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

njo (2627)

1.      njórka  -e ž (ọ̑) nav. mn., zool. pingvinom podobne ptice Severnega morja, Alcidae ♪
2.      banjo  tudi bendžo -a [béndžo] m (ẹ̑) ameriško glasbilo, podobno kitari: zvoki banja, mandoline in kitare ♪
3.      brezdánjost  -i ž (ā) knjiž. značilnost brezdanjega: brezdanjost prepada / strmoglaviti v brezdanjost globino / brezdanjost časa / pesn. omamna brezdanjost življenja // pesn. neskončost, neizmernost: sence so se gubile v brezdanjost; strmeti v brezdanjost ♪
4.      danášnjost  -i ž (á) knjiž. današnja doba, sedanjost: zadovoljen je z današnjostjo; ustrezati potrebam današnjosti; problemi današnjosti ♪
5.      drnjóhati  -am nedov. (ọ̑) ekspr. smrčati: drnjohal je, da se je soba tresla // slabš. spati: dan je že, pa še kar naprej drnjoha ♪
6.      jútrišnjost  -i ž (ū) knjiž. (bližnja) prihodnost: jutrišnjost bo pokazala, kdo je imel prav ♪
7.      kánjon  -a m (ȃ) ozka rečna dolina s strmimi, navadno navpičnimi pobočji: globok kanjon / kanjon Kolorada, Neretve ♪
8.      kánjonski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kanjon: približal se je kanjonskemu robu / kanjonsko področje Kolorada / kanjonska dolina, soteska ♪
9.      kompanjón  -a m (ọ̑) 1. pog. kdor s kom sodeluje, zlasti pri nepoštenih dejanjih: izberi si drugega kompanjona / prišel je s svojimi starimi kompanjoni tovariši, prijatelji 2. zastar. kdor sodeluje pri podjetju ali gospodarski akciji s kapitalom ali delom; družabnik: nesoglasja med kompanjoni ♪
10.      kromanjónec  tudi cromagnónec -nca [kromanjo-] m (ọ̑) antr. človek iz poznega paleolitika, katerega okostje je bilo najdeno v Cro-Magnonu: močni, tršati kromanjonci ♪
11.      kromanjónski  tudi cromagnónski -a -o [kromanjo-] prid. (ọ̑) antr., v zvezi kromanjonski človek človek iz poznega paleolitika, katerega okostje je bilo najdeno v Cro-Magnonu ♪
12.      lornjón  -a m (ọ̑) 1. nekdaj očala z držajem za eno oko ali obe očesi: dvignila je lornjon k očem; gledati skozi lornjon 2. knjiž., redko ščipalnik, nanosnik: nositi lornjon ♪
13.      minjón  -a m (ọ̑) gastr. majhna slaščica iz biskvitnega testa, oblita navadno s čokolado: delati, jesti minjone; servirati minjone v papirnatih posodicah ♪
14.      minjónka  -e ž (ọ̑) žarg. predmet, stvar zmanjšanih dimenzij: kupiti navadne žarnice in minjonke ♦ vrtn. nizka georgina z enojnim cvetnim odevalom ♪
15.      nekdánjost  -i ž (ā) knjiž. preteklost: govoriti o nekdanjosti; spomini na nekdanjost; prihodnost in nekdanjost ♪
16.      nèvsakdánjost  -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost nevsakdanjega: nevsakdanjost dogodka ♪
17.      nótranjost  in notránjost -i ž (ọ́; ȃ) 1. prostor, ki je znotraj česa: odšel je v notranjost hiše; temperatura v notranjosti rudnika // notranji, osrednji del česa: trhla notranjost stebra; sile v notranjosti zemlje / poznavanje notranjosti stvari bistva 2. ozemlje, oddaljeno od morske obale, (državne) meje: odpotovati v notranjost; padavine bodo predvsem v notranjosti države 3. čustveno-moralna stran človeka: njegova notranjost se temu upira; nemir v globini njegove notranjosti; on je bogat v svoji notranjosti ♪
18.      osrédnjost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost osrednjega: poudariti osrednjost lege predmeta / osrednjost njegove vloge ♪
19.      pinjóla  -e ž (ọ̑) sad pinije, zlasti njegovo jedrce: jesti, luščiti pinjole ♪
20.      právšnjost  -i ž (ȃ) nav. ekspr. lastnost, značilnost pravšnjega: pravšnjost kroja, obleke / dvomiti o pravšnjosti koga za določeno nalogo / knjiž. v svojih pesmih je iskal pravšnjost resničnost ♪
21.      sedánjost  -i [tudi sǝd] ž (ā) 1. čas, ki je zdaj: opisovati sedanjost; sedanjost in prihodnost / dejanje poteka v sedanjosti ∙ te stvari odkriva šele sedanjost postajajo znane šele zdaj 2. obstoj, stanje česa v tem času: sedanjost človeštva / uživati veselo sedanjost ♪
22.      sedánjosten  -tna -o [tudi sǝd] prid. (ā) knjiž. nanašajoč se na sedanjost: etnografija kot sedanjostna veda / zgodovinska in sedanjostna vrednost spomenikov sedanja ♪
23.      senjór  in señór -a in -ja [-njor] m (ọ̑) v španskem okolju gospod: senjori in senjore / kot nagovor prosim, senjor, vstopite; kot pristavek k imenu senjor Lopez ♪
24.      senjóra  in señóra -e [-njo-] ž (ọ̑) v španskem okolju gospa: tudi senjore so prišle na karneval / kot nagovor želite, senjora; kot pristavek k imenu senjora Dolores ♪
25.      senjoríta  in señoríta -e [-njo-] ž (ȋ) v španskem okolju gospodična: rad pogleduje za postavnimi senjoritami / kot nagovor senjorita, ali vas smem prositi za ples ♪

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226