Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

nji (9.601-9.625)



  1.      pòdtíp  -a m (-) knjiž. kar ima v okviru kake tipologije enake, podobne značilnosti: podatki opozarjajo na posebnosti in podtipe
  2.      podtrebúšje  -a s () anat. spodnji del trebuha: bolečine v podtrebušju
  3.      poduhovíčiti  -im dov.) slabš. krajši čas duhovičiti: kdaj pa kdaj poduhoviči / z njim rad poduhoviči o filozofskih problemih se pogovori
  4.      podvájati  -am nedov. (á) 1. delati dvakrat tolikšno: začel je podvajati stave, da bi dobil nazaj izgubljeni denar; podvajati stroške; število prebivalcev se skoraj podvaja // ekspr. množiti, večati: to mu delo samo podvaja; gorski zrak podvaja tek / veselje jim podvaja moči; njegova žalost se podvaja 2. dvakrat, na dveh mestih opravljati isto delo: bojijo se, da se bo z ustanovitvijo društva dejavnost podvajala ● knjiž. ko se je trudil, da ne bi zadremal, so se predmeti okoli njega podvajali jih je dvojno videllingv., lit. zaporedno ponavljati glasove, zloge ali besede podvajajóč -a -e: podvajajoči se poki topov; moči podvajajoče veselje
  5.      podvíg  -a m () 1. publ. pomembno, drzno dejanje, ravnanje: tak podvig je zelo tvegan; pripraviti skupen podvig; pionirski podvig / metalcu je uspel sijajen športni podvig; vesoljski podvig / iron. njegovi planinski podvigi so predvsem izleti na bližnje hribe // ekspr. dejanje, ravnanje sploh: ta podvig boš še obžaloval; privoščil si je nenavaden podvig / tatinski podvigi tatvine / znani so njegovi ljubezenski podvigi dogodivščine 2. knjiž., redko napredek, dvig: skrbeti za podvig znanosti in kulture
  6.      podvízati  -am dov. () knjiž. 1. spodbuditi: podvizal jih je, da so bolj pohiteli / to ga je podvizalo k delu 2. pospešiti: podvizati tempo / podvizati korak pospešiti hojo podvízati se raba peša pohiteti: podvizala se je domov; podvizali so se za njim / podvizaj se, so že tu / zelo so se podvizali s poroko podvízan -a -o: podvizana hoja
  7.      podvójen  -jna -o prid. (ọ̑) knjiž., redko paren: podvojni organi; podvojna kost
  8.      podvojênost  -i ž (é) lastnost, značilnost podvojenega: podvojenost mnenj, ocen / knjiž. moralna podvojenost dvoličnost
  9.      podvojíti  -ím dov., podvójil ( í) napraviti kaj dvakrat tolikšno: letos je podjetje izgubo podvojilo; s tem so podvojili stroške prevoza; cene so se podvojile // ekspr. pomnožiti, povečati: sovražne čete so podvojile aktivnost; tako si bo delo še podvojil / podvojiti pazljivost, prizadevnost; sovraštvo med njimi se je po tem dogodku še podvojilo / podvojiti korake pospešiti hojomat. podvojiti število pomnožiti z dva; šah. podvojiti kmeta, trdnjavi postaviti dva kmeta, dve trdnjavi iste barve na isto linijo ali vrsto podvojèn -êna -o: podvojen trud; vrnil mu je podvojen znesek; delal je s podvojeno silo; podvojena vrednost; podvojeno število / podvojena črta dvojnalingv. podvojen soglasnik; prisl.: podvojeno delati, truditi se
  10.      podvózje  -a s (ọ̑) spodnji del vozila, ki povezuje kolesa med seboj in s pogonskim mehanizmom: izboljšati, pregledati podvozje; jekleno, železno podvozje; podvozje avtomobila, letala, vagona / deli, konstrukcija podvozja
  11.      podvrníti  in podvŕniti -em dov. ( ŕ) knjiž., redko podviti: sedel je in podvrnil noge podvŕnjen -a -o: sedela je s podvrnjenimi nogami ♦ med. podvrnjena noga okvara, zaradi katere stopa bolnik na zunanji rob stopala
  12.      pòdvŕsta  -e ž (-ŕ) 1. biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od vrste: rastlinska, živalska podvrsta 2. knjiž. vsaka od različnih oblik pojavov ali stvari v okviru pojavov ali stvari iste vrste: ista pripovedna tehnika se pojavlja pri različnih pisateljih v več podvrstah / razdeliti izdelke na več vrst in podvrst
  13.      podvŕženec  -nca m () ekspr. kdor je podvržen čemu: on je podvrženec hvaljenju lastnih uspehov / podvrženec najrazličnejšim boleznim ∙ knjiž., ekspr. deček je njegov podvrženec nevede ima tujega otroka za svojega
  14.      podzíd  -a m () 1. zid, narejen zaradi preprečevanja krušenja kamenja, drsenja zemlje: skale so porabili pri zidanju podzidov 2. redko spodnji, navadno ojačeni del zidu; podzidek: palača je okrašena z mnogimi stebri in podzidi
  15.      podzídanost  -i ž (í) lastnost, značilnost podzidanega: dobra podzidanost stavbe / knjiž. potrebna je teoretična podzidanost raziskovalnega dela
  16.      podzídati  tudi podzidáti -am dov. (í á í) 1. napraviti zid pod obstoječim zidom ali kakim drugim gradbenim objektom: stavbo morajo podzidati; podzidati zunanjo steno / hiša bo lesena, le podzidali jo bodo napravili zidan temelj // knjiž. utemeljiti, dokazati: znanstveno podzidati trditev 2. napraviti zid zaradi preprečevanja krušenja kamenja, drsenja zemlje: podzidati cesto; nasip je treba še podzidati podzídan -a -o: podzidan obok; hiša je že podzidana
  17.      podzídek  -dka m () 1. spodnji, navadno ojačeni del zidu: prijel se je za okenski rob in stopil na podzidek; sedeli so na podzidku; palače s stebri in podzidki // redko temeljni zid: hiša je lesena, podzidek pa kamnit 2. redko zid, narejen zaradi preprečevanja krušenja kamenja, drsenja zemlje; podzid: v vinogradu so naredili podzidke
  18.      pòdzvók  -a m (-ọ̑) knjiž., redko podton: polemični podzvok razprave
  19.      podžígati  -am nedov. ( ) 1. delati, povzročati, da nastane ogenj: podžigati s trskami / podžigati slamo / podžigati ogenj delati; pren., ekspr. podžigati ogenj sovraštva 2. ekspr. spodbujati, navduševati: partizanske pesmi so podžigale brigade v boju; bratovo navdušenje je podžigalo tudi njega; podžigati koga k delu; z besedami podžigati; obotavljal se je in se obenem podžigal ∙ ekspr. upor mu podžiga kri ga razvnema 3. ekspr. povzročati, vzbujati: njegove besede so podžigale odpor, sovraštvo; skrb za vsakdanji kruh ga je podžigala, da je delal podnevi in ponoči // v zvezi s še povečevati stopnjo, intenzivnost česa: ta dogodek je jezo nanj še podžigal; spori še podžigajo napetost med njimi; sestrini namigi so njeno radovednost še podžigali podžigajóč -a -e: podžigajoči klici, kriki; podžigajoč ritem; podžigajoče besede
  20.      poedín  -a -o prid. () knjiž. posamezen: poedini ljudje so začeli odhajati; poedinih besed ni razumel
  21.      poedínec  -nca m () knjiž. posameznik: to pravico so dobili le nekateri poedinci; podreditev poedinca zahtevam skupnosti
  22.      poedínka  -e ž () knjiž. posameznica: poedinka se je morala podrediti željam skupine
  23.      poedínost  -i ž () knjiž. posameznost: poedinost in splošnost / hotel je izvedeti čim več poedinosti podrobnosti
  24.      poém  -a m (ẹ̑) knjiž. pesnitev: odlomek iz poema; epi in poemi / to so Cankarjevi poemi v prozi
  25.      poéma  -e ž (ẹ̑) knjiž. pesnitev: napisal je že več poem; junaki poeme / poema Krst pri Savici / to je Gogoljeva poema v prozi

   9.476 9.501 9.526 9.551 9.576 9.601 9.626 9.651 9.676 9.701  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA