Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

nji (9.551-9.575)


  1.      podpirálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. kdor komu gmotno pomaga; podpornik: imel je več podpiralcev / podpiralec neznanih talentov ♪
  2.      podpís  -a m (ȋ) 1. ime (in priimek) določene osebe, napisano navadno lastnoročno na čem: ponarediti podpis; knjiga z avtorjevim podpisom; nečitljiv, neveljaven podpis / potrditi s podpisom 2. glagolnik od podpisati: odkloniti podpis česa; agitacija proti podpisu sporazuma / na dokumentu, pogodbi manjka še podpis / zbirati podpise za protest / poslati, predložiti kaj v podpis ● žarg., šol. učitelj mu je dal podpis obvestilo staršem o njegovem prekršku, slabi oceni, ki ga morajo starši podpisati; ekspr. dati svoj podpis s podpisom izraziti soglasje s čim ♪
  3.      podpísati  in podpisáti -píšem dov., podpíšite (í á í) 1. napisati, navesti svoje ime (in priimek), navadno pod svoje besedilo: podpisati članek, pismo; avtor se ni podpisal / spričevalo mora še podpisati // tako izraziti, potrditi a) soglasje: podpisati protest, resolucijo; izjave, pogodbe ni hotel podpisati ∙ ekspr. to podpišem z obema rokama s tem se v celoti strinjam b) seznanjenost: okrožnico so vsi podpisali; podpisati zapisnik c) uradno veljavnost česa: predsednik je podpisal dekret, sporazum / podpisati družbeni dogovor 2. obvezati se za kaj s podpisom: podpisal je, da pristane na operacijo; podpisati morata oba, oče in mati 3. napisati, navesti ime (in priimek) koga, navadno kot njegov zastopnik: podpisati očeta; za brata kar on podpiše 4. knjiž. napisati spodaj, drugega pod drugega: prvi znak podatka podpišeš natanko pod natiskanega; naslednjo številko podpišemo ◊ fin. podpisati menico; šol. predavatelj podpiše indeks potrdi, da je slušatelj obiskoval predavanja podpísan -a -o: ti še nisi podpisan; podpisana listina; sam.: podpisani potrjujem, da tega nisem storil ♪
  4.      podpisováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. navajati svoje ime (in priimek), navadno pod svoje besedilo: ravnokar podpisuje članek; podpisoval se je s tujim imenom / rad se podpisuje na neprimernih mestih // tako izražati, potrjevati a) soglasje: podpisovati proteste, resolucije; takih izjav ni hotel podpisovati b) seznanjenost: podpisovati prebrano okrožnico, zapisnik c) uradno veljavnost česa: podpisovati dogovor o sodelovanju / dekrete podpisuje predsednik 2. navajati ime (in priimek) koga, navadno kot njegov zastopnik: očeta je podpisoval sin / zavod zastopa in zanj podpisuje njegov šef 3. knjiž. pisati spodaj, drugega pod drugega: podpisovati številke, znake ♪
  5.      podplàt  -áta m (ȁ á) 1. spodnji del stopala: izdreti trn iz podplata; kljuvalo mu je v podplatih; mišice v podplatu / trda koža na podplatu / orangutan hodi po zunanjem robu podplatov; pog. ima ploske, ravne podplate stopala ∙ pog. igrajo tako poskočno, da ga srbijo podplati da si zelo želi plesati; ekspr. podplate si lahko obrusiš, pa boljšega ne najdeš zelo si lahko prizadevaš; ekspr. podplate pokazati zbežati; ekspr. gori mu pod podplati je v veliki stiski, nevarnosti; ekspr. od temena do podplatov ga je streslo zelo ga je streslo 2. spodnji del obuvala: prilepiti, prišiti podplat; gumijast, usnjen podplat; copati z mehkimi podplati; močen, visok podplat / pribiti peto na podplat / ostrgati podplate na predpražniku; ima narezane podplate z rebri, vzboklinami // spodnji sprednji del obuvala: raztrgati, zakrpati podplat; prožen podplat; luknja v podplatu ◊ les. podplat skobljiča spodnji del skobljiča; zool. podplat polža noga polža ♪
  6.      podplátiti  -im nedov. in dov. (á ȃ) obrt. delati, obnavljati podplat navadno v celoti: podplatiti čevlje podpláten -a -o: močno podplateni škornji ♪
  7.      podpléčje  -a s (ẹ̑) vet. spodnji del oplečja ♪
  8.      podplúti  -plújem dov. (ú) navadno v zvezi s kri prepojiti, preplaviti podkožno tkivo: pritisnjene prste mu je takoj podplula kri / knjiž. njena lica je podplula rdečica zardela je podplút -a -o: ves je še podplut od udarcev; krvavo podplute oči ♪
  9.      podpódje  -a s (ọ̑) knjiž., redko 1. klet: odšel je v podpodje po vino 2. navadno s prilastkom najnižji, najrevnejši družbeni sloj: opisovati življenje podpodja / ljudje iz podpodja ♪
  10.      podpréti  -prèm dov., podpŕl (ẹ́ ȅ) 1. narediti, da kdo je, ostane v pokončnem položaju: ko je vstajal, ga je moral podpreti / hitro ga je podprl, da ni padel // dati, postaviti kaj v tak položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenese na kaj: sede in podpre brado z levico; z obema rokama si je podprl glavo 2. postaviti oporo: podpreti veje drevesa / razmajane tramove je moral podpreti 3. nav. ekspr. z dajanjem gmotne pomoči a) olajšati komu življenjske razmere: podpreti ponesrečence b) omogočiti komu določeno dejavnost: znanstvenika so že večkrat podprli / denarno podpreti // z dajanjem pomoči omogočiti kaj sploh: podprl ga je v njegovih prizadevanjih / podpreti predlog odbora / nima argumentov, da bi z njimi podprl trditev dokazal, utemeljil podpréti se 1. ekspr. najesti in napiti se: pridi, da se malo podpreš; podpreti se z gnjatjo in vinom 2. star. opreti se: dvignil se je in se podprl na komolce podpŕt -a -o: dobro so podprti za dolgo pot; z dokazi podprta sodba; uta je bila podprta s koli ♪
  11.      pòdprijèm  -éma m (ȍ-ȅ ȍ-ẹ́) šport. prijem, navadno za drog, pri katerem sta palca rok na zunanji strani: podprijem in nadprijem ♪
  12.      podpŕsje  -a s (ȓ) spodnji del oprsja pri nekaterih živalih: zadel je srno v podprsje ♪
  13.      podrápati  -am in -ljem dov. (ā) star. opraskati, odrgniti: podrapal ga je po obrazu; do krvi si je podrapal koleno // popraskati, podrgniti: pes je podrapal s kremplji podrápan -a -o 1. deležnik od podrapati: biti podrapan po rokah 2. nar. ponošen, obrabljen, raztrgan: podrapan suknjič; podrapane hlače / stanovati v podrapani baraki ♪
  14.      podrêbrn  in podrébrn -a -o prid. (ȇ; ẹ̑) knjiž. ki je, se nahaja pod rebri: podrebrne bolečine ◊ anat. podrebrna mrena rebrna mrena ♪
  15.      podréden  -dna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na podredje: podredna stavčna zveza; podredni stavek / podredni veznik / podredni prilastek neujemalni prilastek // knjiž., redko podrejen, odvisen: biti v podrednem položaju podrédno prisl.: podredno zloženi stavčni člen stavčni člen, v katerem je ena sestavina odvisna od druge ♪
  16.      podrédje  -a s (ẹ̑) lingv. zveza glavnega in enega ali več odvisnih stavkov: priredje in podredje ● knjiž., redko princip avtoritete in podredja podrejenega položaja, podrejenosti ♪
  17.      podredljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž. ki se da podrediti: plašen in podredljiv otrok ♪
  18.      podrédnost  -i ž (ẹ̄) knjiž., redko podrejenost, odvisnost: podrednost položaja ♦ lingv. podrednost stavka ♪
  19.      podrejênec  -nca m (é) knjiž. kdor je podrejen; podrejeni: imel je navado vpiti na svoje podrejence; odnos predstojnika do podrejenca ♪
  20.      podremávati  -am nedov. (ȃ) v presledkih dremati: podremavati na soncu, ob knjigi ♪
  21.      podréti  -drèm in -dêrem dov., stil. poderó; podríte in poderíte; podŕl (ẹ́ ȅ, é) 1. s silo narediti, da kaj pride iz pokončnega položaja na tla: podreti drevo, drogove; podreti keglje / živina je podrla plot; domine so se podrle / ekspr.: zaletel se je vame in me skoraj podrl; na prehodu za pešce ga je podrl avtomobil povozil, poškodoval // ekspr. ustreliti, ubiti: podreti medveda; podrl je več sovražnikovih vojakov / podrl ga je strel iz puške 2. s silo narediti, da zlasti objekt, objekti razpadejo na dele, kose: plaz je podrl vse hiše v vasi; kozolec so podrli; most se je podrl / podreti skladovnico drv / streha na hiši se je podrla // odstraniti z določenega mesta zlasti z razstavljanjem: podreti zidarski oder / podreti šotor / podreti stojnice 3. sparati: podreti obleko / podreti jopico 4. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da zlasti kako stanje preneha: podreti ravnotežje / podreti komu upanje, veselje; brezoseb. v njej se je nekaj podrlo 5. ekspr. vzeti pomen, veljavo, vrednost: podrl je ves učinek nastopa; podreti komu ugled // redko razveljaviti: podreti pogodbo; podreti zaroko 6. ekspr. čustveno zelo prizadeti: žalostna novica ga je podrla / skrbi so jo skoraj podrle ● ekspr. že kozarec vina ga podre hitro se opije; ekspr. podreti mostove med seboj, za seboj onemogočiti si zbližanje, vrnitev; publ. podreti rekord preseči; vulg. veliko žensk je že podrl spolno občeval z njimi; otr. dojenčku se je kupček podrl spahnilo se mu je; ekspr. pri sosedovih se je peč podrla rodil se jim je otrok; ekspr. zaradi tega se svet ne bo podrl se ne bo zgodilo nič hudega; ekspr. ne grem, pa če se svet podre nikakor ne grem podŕt -a -o: podrt zid; podrto drevo; upanje še ni podrto ♪
  22.      podrhtévati  -am nedov. (ẹ́) v presledkih drhteti: podrhtevati od mraza; roka mu je rahlo podrhtevala / glas ji je podrhteval / ekspr. obraz ji podrhteva v joku joka se; pren., pesn. listje podrhteva v vetru ● knjiž. v očeh ji podrhteva skrivnosten blesk je zaznaven, opazen; knjiž. v srcu mu je podrhtevalo bil je zelo čustveno vznemirjen ♪
  23.      podríčati  -am dov. (ȋ) redko zdrsniti, zdrčati: sanke so podričale pred njim podríčati se nar. gorenjsko podrsati se: podričal se je po bregu podríčan -a -o: breg je ves podričan ∙ nar. kmetje so prenašali koše .. oblečeni v podričane kožuhe (F. Finžgar) oguljene ♪
  24.      podróben  -bna -o prid., podróbnejši (ọ̑) ki zajema, upošteva vse podrobnosti: dolgočasil jih je s podrobnim opisovanjem, prikazovanjem / podrobna, nepregledna skica // ki z največjo mogočo popolnostjo kaže, podaja resnično stanje; natančen: podrobni podatki; dobil je zelo podrobna določila, navodila; podrobno poročilo o gospodarskem položaju / podrobna slika razmer / knjiga je sad podrobnega dela / dobiti podroben vpogled v kaj ● zastar. podrobna trgovina trgovina na drobno podróbno prisl.: podrobno izdelati načrt; podrobno opisovati, pripovedovati, raziskati; podrobneje razložiti kaj ♪
  25.      podróčnik  -a m (ọ̑) knjiž. naslonjalo za roke: usedel se je v naslanjač in položil roko na področnik ♪

   9.426 9.451 9.476 9.501 9.526 9.551 9.576 9.601 9.626 9.651  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA