Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

nji (9.501-9.525)


  1.      podkrepíti  -ím dov., podkrépil (ȋ í) narediti, da je kaj prepričljivejše, tehtnejše, veljavnejše: podkrepiti znanstveno dokazovanje s primeri; podkrepiti trditev z dokazi / podkrepiti besede s kletvico, opomin s kretnjo / znanstveno podkrepiti teorijo utemeljiti ● knjiž., redko ta dogodek je še podkrepil njegov dvom utrdil, povečal podkrepljèn -êna -o: s kletvico podkrepljena trditev ♪
  2.      podkrepljeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da je kaj prepričljivejše, tehtnejše, veljavnejše: podkrepljevati vtise z argumenti / podkrepljevati besede s pogledi / glavni vhod podkrepljujeta stebra z reliefi poudarjata 2. knjiž., redko utrjevati, povečevati: njena kratkotrajna pričujočnost samo podkrepljuje občutek osamljenosti ♪
  3.      podkúpljati  -am nedov. (ú) knjiž., redko podkupovati: podkupljala ga je s cigaretami in kavo ♪
  4.      pôdkvica  -e ž (ó) 1. kovinska ploščica podkvaste oblike, ki se nabije na čevelj, navadno na sprednji del podplata in na peto: pribiti podkvice na pete; čevlji brez podkvic 2. nav. ekspr. manjšalnica od podkev: pritrditi konju podkvice / okrog vratu nosi verižico s podkvico ◊ bot. rastlina s pernatimi listi in rumenimi metuljastimi cveti v socvetjih, Hippocrepis comosa ♪
  5.      podlága  -e ž (ȃ) 1. predmet, snov glede na predmet, snov, ki je neposredno na njem: odlepiti znamko od podlage; telo pritiska na podlago; gladka, lesena podlaga / uporabiti revijo za podlago pri pisanju 2. navadno s prilastkom kar bistveno določa, opredeljuje lastnosti, značilnosti česa: to odkritje je podlaga sodobne genetike; ustava je podlaga vsej zakonodaji / njegova govorica ima očitno narečno podlago / gimnazija daje dobro podlago za študij na univerzi predhodno znanje / pisati na podlagi izkušenj; trgovati na podlagi sporazuma // kar je nujno potrebno za obstoj, razvoj česa: mir je podlaga blaginje; ustvariti podlago za hitrejši gospodarski razvoj / časopis nima trdne finančne podlage; materialna podlaga šolstva se je okrepila // kar dela, da je kaj logično upravičeno, podprto: ta zakonski člen je podlaga naših zahtev; dati filozofsko podlago moderni kritiki / ta sum nima podlage, je brez podlage je neupravičen, neutemeljen; za tako ravnanje ni nobene podlage razloga, vzroka 3. enakobarvni del predmeta glede na motive, like drugačne barve na njem: podlaga je bela, rože pa so rdeče; s podlago barvno skladen vzorec 4. navadno s prilastkom bistvena sestavina: podlaga te tkanine je bombaž 5. agr. rastlina, na katero se cepi kaka druga rastlina: cepič se je dobro zrasel s podlago / drevesna, trsna podlaga ● pog. na dobro podlago se lahko veliko pije po obilni, dobri jedi; publ. dobiti čir na živčni podlagi zaradi živčnosti, razburjanja; redko svilena podlaga suknjiča podloga; na dvajset centimetrov podlage je zapadlo pol metra snega že zapadlega, ležečega snega ◊ ekon. zlata podlaga v nekaterih državah zlato emisijske banke, ki bi s svojo vrednostjo lahko nadomestilo izdani denar ♪
  6.      podlágati  -am nedov. (ȃ) 1. polagati, dajati pod kaj z določenim namenom: podlagati deske pod kadi / da voz ne bi zdrvel po klancu, so kolesa podlagali // dajati valiti: podlagati koklji jajca 2. šivati, lepiti podlogo na notranjo stran oblačila, obutve: podlagati obleko, škornje 3. zastar. podrejati: podlagati pokrajino za pokrajino osrednji vladi / čustev ni mogel podlagati razumu ◊ film., rad. podlagati besedilo dodajati mu glasbo; tisk. podlagati klišeje ♪
  7.      pôdlica  -e ž (ȏ) knjiž., redko podla ženska: zmerjal jo je s podlico ♪
  8.      podlístek  -tka m (ȋ) prozni sestavek v časopisu, navadno v več nadaljevanjih: najprej prebere podlistek; roman je izšel kot podlistek // živahno, duhovito pisan literarni sestavek, navadno grafično ločen od drugega gradiva; feljton: pisati kulturne, satirične podlistke; uvodnik in podlistek ♪
  9.      pôdlost  -i ž (ó) lastnost, značilnost podlega: spoznal je njihovo podlost / podlost ravnanja // ekspr. podlo dejanje: ta podlost mora biti kaznovana ♪
  10.      podlóžek  -žka m (ọ̑) 1. navadno manjša priprava za podlaganje: izdelovati podložke; podložiti omaro s podložki; gumijast, papirnat podložek / podložki za kozarce / nositi jerbas na podložku vrh glave na svitku // kar se podloži sploh: dati pod vročo skledo podložek / uporabiti kos lesa, revijo za podložek // knjiž., redko pladenj: strežnik je prinesel pijačo na srebrnem podložku 2. jajce ali jajcu podoben predmet, ki se položi kokoši v gnezdo, da tam (še) nese: kokoš je strla podložek; uporabiti pokvarjeno jajce za podložek 3. nar. primorsko otrok, nezrel človek: ta podložek nas pa ne bo učil, kaj je prav ◊ obrt. blazinica iz vate, kosov tkanine, ki se prišije na notranjo stran ramen oblačila; tisk. železna ali svinčena plošča, na katero se pritrdi kliše; žel. priprava iz dveh z drogom povezanih cokli podobnih delov za preprečevanje premikanja vagona v določeno smer ♪
  11.      podlóžen 1 -žna -o prid. (ọ́ ọ̄) 1. do odprave tlačanstva ki ima določene obveznosti do zemljiškega gospoda: podložni in svobodni kmetje / biti podložen graščaku, samostanu / podložno zemljišče zemljišče, s katerega obdelovanjem, izkoriščanjem so povezane določene obveznosti do zemljiškega gospoda 2. ekspr., navadno v povedni rabi podrejen: naše dežele so bile podložne Avstro-Ogrski / biti podložen svojemu vladarju / tudi človek je podložen zakonom narave ● knjiž., redko biti podložnega značaja podredljivega; sam.: osorno govoriti s svojimi podložnimi ♪
  12.      podložíti  -ím dov., podlóžil (ȋ í) 1. položiti, dati pod kaj z določenim namenom: podložiti komu blazino; podložiti desko, kamen; podložiti roko pod glavo / podložiti kolo (s kamnom), da voz ne bi drsel nazaj // dati valiti: podložiti koklji jajca 2. prišiti, prilepiti podlogo: podložiti obleko, suknjič / podložiti hlače na kolenih 3. zastar. podrediti, podvreči: vojskovodja je podložil vladarju novo deželo; podložiti si pokrajino / podložiti čustva razumu ● ekspr. starši so ga dobro podložili mu dali dobro gmotno osnovo; pog. le dobro se podloži za dolgo pot najej, nasiti ◊ film., rad. podložiti sliko dodati ji glasbo; muz. podložiti besedilo melodiji dodati ga; obrt. podložiti gumbnico okrepiti gumbnico s prednjimi vbodi, preden se obzanka podložèn -êna -o: z ovčjim krznom podloženi škornji; podložena deska se je zlomila ♪
  13.      podlóžka  -e ž (ọ̑) teh. ploščica za podlaganje pod kovično glavo, vijačno glavo, matico: kovinska podložka; vijak, podložka in matica / nasadna podložka; varnostna podložka ki varuje, da se matica zaradi tresenja ne odvije ● zastar. suknjič z raztrgano podložko podlogo ♪
  14.      podména  -e ž (ẹ̑) knjiž. mnenje, domneva: njegovo razpravljanje o življenju temelji na podmeni, da je vsak človek dober / kar sem povedal, je le moja podmena / ovreči, potrditi podmeno hipotezo ♪
  15.      podméren  -rna -o prid. (ẹ̄) knjiž. ki ima manjšo mero, kot je določeno, dogovorjeno: podmerne ribe / podmerna deska ♪
  16.      podmétati  -am tudi -éčem nedov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. metati pod kaj: podmetal mu je polena ● zastar. podmetal jim je ukradeni denar podtikal ♪
  17.      podmòl  -ôla [ou̯ in ol] m (ȍ ó) knjiž. 1. prostor pod previsom v skalovju: pred nevihto so se zatekli v podmol / ustavil se je pred skalnim podmolom 2. vdolbina, ki jo je v spodnjem delu brega z izpodjedanjem naredila voda: te živalice živijo po jamah in podmolih ♪
  18.      podmólkel  -kla -o [u̯kǝu̯] prid. (ọ́) knjiž. 1. zamolkel, globok: odgovoril je s podmolklim glasom / podmolkla svetloba 2. prikrit, skrit: lotila se ga je podmolkla bojazen, groza; podmolkle bolečine / sovraštvo v njem je postalo podmolklo 3. ekspr. neodkrit, neiskren: podmolkel človek / izraz na njegovem obrazu je čisto podmolkel podmólklo prisl.: podmolklo peti ♪
  19.      podnaslávljati  -am nedov. (á) knjiž. dajati podnaslove: podnaslavljati članke; svoja dela vedno podnaslavlja ♦ film. opremljati film s podnaslovi ♪
  20.      pòdnaslòv  -óva m (ȍ-ȍ ȍ-ọ́) 1. drugi, dodatni naslov umetniškega, znanstvenega dela navadno pod glavnim naslovom: naslovu knjižne zbirke dodati še podnaslov; podnaslov članka, filma, romana / v podnaslovu označiti glavno tematiko drame 2. film. prevod v filmu govorjenega ali napisanega besedila, projiciran na spodnji del filmskega platna, televizijskega zaslona: podnaslov je bil popolnoma nečitljiv / film ima slovenske podnaslove ♪
  21.      podnaslovíti  -ím dov., podnaslóvil (ȋ í) knjiž. dati podnaslov: avtor je delo tudi podnaslovil; podnasloviti roman ♦ film. opremiti film s podnaslovi podnaslovljèn -êna -o in podnaslóvljen -a -o: podnaslovljeni članki; slovensko podnaslovljen film ♪
  22.      podnében  -bna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na podnebje: kraj ima ugodne podnebne pogoje / podnebni pasovi / podnebno zdravilišče klimatsko zdravilišče 2. knjiž., ekspr. ki je zelo visoko: podnebne ptice / letalo je v podnebnih višinah ♪
  23.      podnebésen  -sna -o prid. (ẹ̑) knjiž., ekspr. ki je zelo visoko: podnebesne ptice / podnebesne višine ♪
  24.      podnèt  -éta m (ȅ ẹ́) 1. knjiž. spodbuda, pobuda: to je bil zanj močen podnet; podnet za kako dejanje / vse so storili na učiteljev podnet 2. nar. netivo: trske za podnet ♪
  25.      podnétati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. delati, povzročati, da nastane ogenj: stala je pred ognjiščem in podnetala / podnetati ogenj 2. knjiž. razvnemati, spodbujati: podnetati sovraštvo ♪

   9.376 9.401 9.426 9.451 9.476 9.501 9.526 9.551 9.576 9.601  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA