Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

nji (9.476-9.500)



  1.      podbúda  -e ž () knjiž., redko spodbuda: dajati tovarišem podbudo; to naj vam bo v podbudo
  2.      podčŕtati  -am dov.) 1. narediti črto, črte pod čim: podčrtati neznane besede v besedilu; podčrtati z dvema črticama; podčrtati s svinčnikom / kot opomba podčrtal avtor 2. poudariti: sneg je podčrtal črnino dreves; spretno izbrana barva podčrta odlike postave / publ. v knjigi je podčrtal prizadevanje naše države za mirno sožitje podčŕtan -a -o: v referatu so podčrtani uspehi zadnjih let; s košatimi obrvmi podčrtano čelo
  3.      podčrtávati  -am nedov. () 1. delati črto, črte pod čim: podčrtavati važnejša mesta v knjigi; podčrtavati s svinčnikom / podčrtavati akte določena mesta, stvari v aktih 2. poudarjati: temna obleka je podčrtavala belino polti; redki streli so podčrtavali tišino / publ. v knjigi podčrtava, da so si delavci morali te pravice šele priboriti
  4.      podčrtováti  -újem nedov.) 1. delati črto, črte pod čim: bral je knjigo in podčrtoval besede 2. poudarjati: nova moda podčrtuje linijo postave / publ. podčrtovati odgovornost velikih sil za mir v svetu
  5.      poddélati  -am dov. (ẹ́ ẹ̑) obrt. narediti nov spodnji del obuvala: poddelati škornje
  6.      podebatírati  -am dov. () krajši čas debatirati: na hitro so podebatirali o spornih vprašanjih / ekspr. jutri se dobiva in malo podebatirava se pogovoriva
  7.      podedováti  -újem in podédovati -ujem dov.; ẹ̄) 1. dobiti premoženje po umrlem: podedovati denar, hišo; podedovati po stricu, za očetom; veliko podedovati / podedovati pravico do plemiškega naslova 2. prevzeti od prednikov: podedovati bolezen; od matere je podedoval barvo oči / ekspr. podedovati zanimanje za knjige; pren. podedovati stare navade ● podedoval je očetov poklic odločil se je za isti poklic, kot ga je imel oče podedován in podédovan -a -o: podedovani predsodki; podedovane lastnosti; podedovano premoženje
  8.      pôdel  -éla [e] mẹ́) nar. prema (pri kmečkem vozu): prednji, zadnji podel
  9.      podelítev  -tve ž () glagolnik od podeliti: podelitev diplom / brezplačna podelitev šolskih knjig
  10.      podelíti  -ím dov., podélil ( í) 1. dati komu kaj, zlasti na slovesen način: podeliti diplome; podeliti odlikovanja; podeliti literarne nagrade // knjiž. dati sploh: podeliti kredit, štipendijo / podeliti naslov / podeliti komu tolažbo, upanje / okrasne trajnice podelijo vrtu posebno barvitost ♦ rel. podeliti blagoslov, odvezo, zakrament 2. navadno v zvezi s s, z dati kaj od svojega: vse, kar je dobila, je podelila z otroki; kosilo je podelil s sosedom 3. star. razdeliti: podeliti na pet delov / hruške in orehe je podelil med otroke podeljèn -êna -o: podeljeni sta bili dve prvi in dve drugi nagradi; podeljena odlikovanja
  11.      podeljeváti  -újem nedov.) dajati komu kaj, zlasti na slovesen način: dekan je začel podeljevati diplome; podeljevati odlikovanja // knjiž. dajati sploh: podeljevati posestva / podeljevati kredite / podeljevati plemiške naslove
  12.      podesetériti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) narediti desetkrat tolikšno: podeseteriti proizvodnjo krmil // ekspr. zelo pomnožiti, povečati: svoje premoženje je podeseteril; z zimo so se težave podeseterile podesetérjen -a -o: njihove sile so podeseterjene
  13.      podesetóriti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) podeseteriti: podesetoriti pridelke / to je podesetorilo njihovo moč podesetórjen -a -o: delal je s podesetorjeno vnemo
  14.      podežêlec  -lca m () knjiž., redko podeželan: norčeval se je iz podeželcev
  15.      podgrádje  -a s () knjiž. srednjeveško mesto, naselje pod gradom: vojvodski grad z dvema podgradjema
  16.      podhúliti se  -im se dov. (ú ū) knjiž., redko pritajiti se, sključiti se: stopil je za kamenje in se tam podhulil podhúljen -a -o 1. deležnik od podhuliti se: podhuljena drža 2. ekspr. neodkrit, neiskren: podhuljen smeh
  17.      podírati  -am nedov. ( ) 1. s silo delati, da kaj pride iz pokončnega položaja na tla: podirati drevje; podirati keglje / konj je podiral ovire; ekspr. s koso podirati pšenico, travo kositi // ekspr. streljati, pobijati: podirati divjad; podirati sovražnike / rafali so podirali naše vojake 2. s silo delati, da zlasti objekt, objekti razpadejo na dele, kose: podirati hišo; reka podira jezove, mostove // odstranjevati z določenega mesta zlasti z razstavljanjem: podirati oder; podirati šotore 3. parati: podirati stare obleke / podirati nogavico 4. nav. ekspr. delati, povzročati, da zlasti kako stanje preneha obstajati: podirati ravnotežje v naravi; podirati komu srečo; njuno prijateljstvo se podira / podirati stare predstave o lepem podírati se zaradi delovanja zunanjih sil razpadati na dele, kose: hiša se že podira; zid se na več mestih podira podirajóč -a -e: vse ovire podirajoč hudournik; podirajoča se hiša
  18.      podjèm  -éma m ( ẹ́) knjiž., redko dejanje, načrt: pripraviti skupen podjem ◊ jur. izvršitev določenega dela
  19.      podkolénica  tudi podkoleníca -e ž (ẹ̑; í) knjiž., redko del noge med kolenom in gležnjem; golen: dvigati in spuščati podkolenico pri plavanju
  20.      podkolénje  -a s (ẹ̑) mesto na zadnji strani kolena: bolečine v podkolenju
  21.      podkòp  -ópa m ( ọ́) glagolnik od podkopati: podkop gnoja / s podkopom zidu se rešiti // star. podzemni rov: kopati podkope proti gradu ◊ mont. prostor v rudniku, izkopan med dvema horizontoma poševno navzdol; vpadnik; voj. zaklon v rovu, izkopan za topničarje ali njihovo strelivo
  22.      podkóva  -e ž (ọ̑) zastar. podkev: konji so potrebovali nove podkove
  23.      podkováti  -kújem dov., podkovál (á ú) pritrditi podkev: podkovati konja, vola // opremiti s kovinskim delom spodnji del česa: podkovati palico / podkovati čevlje podkováti se ekspr. pridobiti si znanje, razgledati se: podkovati se za izpit; z branjem knjig se je hotel še bolj podkovati podkován -a -o: podkovani čevlji; jezikovno, strokovno podkovan ∙ pog. v matematiki je dobro podkovan jo temeljito obvladatur. podkovani krap tradicionalna prireditev v Ljubljani s sprevodom čolnov po Ljubljanici
  24.      podkóvica  -e ž (ọ̑) knjiž., redko podkev: pritrditi konju podkovico // podkvica, nabitek: na peto pribiti podkovico
  25.      podkrepílo  -a s (í) knjiž. beseda, besedna zveza, ki podkrepi; podkrepitev: besede je končal s takim podkrepilom, da jim je kar sapo zaprlo

   9.351 9.376 9.401 9.426 9.451 9.476 9.501 9.526 9.551 9.576  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA