Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

nji (9.051-9.075)



  1.      pečínast  -a -o prid. (í) knjiž. skalnat: pečinasta planjava / pečinasta stena
  2.      pečkà  -è in pèčka -e [pǝč] ž, rod. mn. pèčk stil. pečká stil. pečák ( ; ǝ̀) vsako od semen jabolk, hrušk, grozdnih jagod: odstraniti pečke iz jabolka; bučne, pomarančne pečke; sad s pečkami; denarja imajo kot pečka zelo veliko // knjiž. osrednji oleseneli del koščičastega plodu, sadu; koščica: češnjeva, slivova pečka
  3.      péd  -í ž, daj., mest. ed. pédi in pêdi (ẹ̑) 1. nekdaj dolžinska mera, približno 20 cm: štiri pedi dolga plošča / pšenica je zrasla že za ped visoko; palico je držal ped pred zgornjim koncem 2. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina: vsaka ped zemlje je bila obdelana; bojevali so se za vsako ped zemlje ● ekspr. niti za ped se ni premaknil skoraj nič; ekspr. videlo se ni niti za ped popolnoma nič; ekspr. ped za pedjo sta lezla svojo pot zelo počasi
  4.      pedagogíja  -e ž () knjiž. pedagogika: zgodovina pedagogije
  5.      pedagogizírati  -am nedov. in dov. () knjiž. vnašati v kaj pedagoške vidike, navadno v preveliki meri: pisatelj v svojem delu preveč pedagogizira
  6.      pederást  -a m () moški, ki čuti spolno nagnjenje do dečkov: biti pederast // knjiž. homoseksualec
  7.      pederastíja  -e ž () spolna nagnjenost moškega do dečkov: biti obremenjen s pederastijo // knjiž. homoseksualnost
  8.      pejoratíven  -vna -o prid. () knjiž. slabšalen: pogosto uporablja pejorativne izraze; pejorativna oznaka / pejorativni pomen besede
  9.      pejsáž  -a m () 1. knjiž. manjše ali večje ozemlje glede na oblikovanost, obraslost, urejenost; pokrajina: opisovati pejsaž; večerni, zimski pejsaž / ureditev pejsaža ob cesti 2. um. slika, na kateri je upodobljena pokrajina; krajina: razstava pejsažev 3. publ. opisovanje pokrajine: ta pisatelj je mojster pejsaža
  10.      pejsažíst  -a m () 1. um. slikar, ki upodablja pokrajino; krajinar: znameniti pejsažisti 2. publ. kdor opisuje pokrajino: eden izmed najboljših pejsažistov naše književnosti
  11.      pekáča  -e ž (á) knjiž. pekač: dati pekačo v pečico; speči piščanca v pekači
  12.      pekári  -ja m () zool. južnoameriška, svinji podobna žival, Tayassu tajacu: čreda pekarijev
  13.      pekèl  -klà tudi pèkel -kla [pǝkǝ] m (ǝ̏ ; ǝ̀) 1. v krščanstvu kraj, kjer trpijo pogubljeni: pekel, vice in nebesa / priti v pekel; goreti v peklu 2. ekspr. veliko trpljenje, bolečina, grozota: njeno življenje se je spremenilo v pekel; knjiga o taboriščnem peklu / v povedni rabi: doma je bil pekel; med bombardiranjem je nastal pravi pekel / z oslabljenim pomenom: pekel dvomov, ljubosumnosti; pekel vojne ● ekspr. delati komu pekel povzročati mu veliko trpljenje, bolečine; knjiž., ekspr. v ognjenem peklu je izgubilo življenje deset ljudi v ognju, požaru; bilo je kot v peklu zelo vroče; zelo hudorel. posmrtno trpljenje pogubljenih
  14.      peketáti  -ám tudi -éčem nedov., ẹ́) slišno udarjati s kopiti ob tla: konj je nemirno peketal na dvorišču; pren., ekspr. dežne kaplje peketajo po asfaltu // peketaje se premikati: konji so peketali po cesti / jezdeci peketajo skozi vas ∙ ekspr. ves teden je peketal po mestu in iskal službo hodil peketáje: konj je peketaje zdirjal čez dvorišče
  15.      peklén  -a -o [pǝk] prid. (ẹ̄) knjiž. peklenski: pekleni ogenj / pekleno veselje
  16.      peklénski  -a -o [pǝk] prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na pekel: peklenska kazen / peklenski ogenj; peklensko žrelo / peklenski duh hudič 2. ekspr. hudoben, zloben: peklenski človek / peklenski načrt 3. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: peklenski mraz je zunaj; peklenski trušč; prestajati peklenske muke; peklenska vročina ● star. peklenski kamen kamenček iz srebrovega nitrata za izžiganje ran ali divjega mesa; lapis; peklenski stroj z razstrelivom napolnjen predmet, ki eksplodira ob določenem času; star. peklensko brezno pekel peklénsko prisl.: peklensko jo je bolelo; podrtija je peklensko gorela; peklensko hudoben človek
  17.      pekočína  -e ž (í) knjiž. pekoča bolečina: čutiti pekočino; mazilo je omililo pekočino / tolažba mu je omilila pekočino v prsih ● star. sonce se je večkrat skrilo, zato pekočina ni bila posebno močna sončna pripeka; knjiž. rad pije pekočine žgane pijače
  18.      pékva  -e ž (ẹ̑) nar. belokranjsko posoda, zlasti lončena, pod katero se na ognjišču pečejo kruh, mesne jedi: peči pod pekvo
  19.      pêle-mêle  -a [pêlmêl] m, tudi neskl. (-) knjiž., ekspr. mešanica, zmes: na odru smo videli stilni pêle-mêle; neskl. pril.: glasbeni pêle-mêle program
  20.      pelerína  -e ž () 1. vrhnje oblačilo brez rokavov, ki pokriva zgornji in spodnji del telesa: nositi pelerino; ogrniti se s pelerino; pelerina s kapuco; plašč in pelerina // temu podobno oblačilo za zaščito pred dežjem: kupiti otroku pelerino; brez dežnika ali pelerine ne moreš ven 2. obl. širokemu ovratniku podoben del oblačila, navadno plašča: plašč s pelerino in širokimi rokavi
  21.      pelikán  in pélikan -a m (; ẹ̑) velika vodna ptica z dolgim kljunom in kožnato vrečo pod njim: pelikani in čaplje
  22.      peljáj  -a m () nar. kar se enkrat prepelje na vozu: peljaj listja, peska / sena je bilo za dva peljaja ∙ knjiž. vse svoje stvari je prepeljal v treh peljajih s tremi prevozi, vožnjami
  23.      péna  -e ž (ẹ́) 1. mehurčkasta zmes tekočine in plina, navadno zraka: na mleku se delajo pene; pri kuhanju nastajajo pene; pobirati pene s tekočine; morske pene / kozarec piva z debelo peno // taka zmes, narejena iz mila: razmazati (milno) peno po obrazu / pena za britje 2. slina na ustih, nastala zlasti zaradi jeze, bolezni: na ustih so se mu pokazale pene; ekspr. razjezil se je do pen / volu so iz gobca visele pene 3. gastr. jed, navadno sladka, pripravljena s stepanjem: preliv s čokoladno peno; vanilijeva, vinska pena 4. teh. strjena snov s številnimi plinskimi mehurčki: izdelek iz pene / plastična pena 5. teh. zmes vode in penilnega sredstva, ki razpršena prekrije goreč predmet, prepreči dostop zraka in povzroči ohlajanje: gasiti s peno / kemična, vodna pena / pena za gašenje ● ekspr. ti si zanj le pena nepomemben; ekspr. vse to je dim in pena nepomembna stvar, nič; star. pene tiščati imeti pene na ustih, zlasti ob bolezni; knjiž. morska pena rudnina magnezijev silikat s hidroksilno skupino; stiva; star. zlata pena zelo tanek list zlata za zlatenje nekovinskih predmetovkozm. pena trdna ali tekoča snov, ki so ji primešani drobni plinasti, navadno zračni mehurčki; mont. flotiranje s peno bogatenje, ki izkorišča površinske napetosti na meji med trdnimi delci, tekočino in plinom
  24.      pénast  -a -o prid. (ẹ́) 1. poln pen: penasta voda; penasto mleko; kozarec penastega piva / ves penast je okoli ust; penast od jeze / penaste ustnice / penast konj 2. podoben peni: penasta masa, snov / penasto tesnilo iz penaste snovi // navadno v zvezi penasta guma zelo elastična, luknjičava sintetična snov: izdelek iz penaste gume ◊ grad. penasti beton penjeni beton pénasto prisl.: gastr. rumenjak in sladkor penasto stepsti mešati tako dolgo, da se speni
  25.      pendánt  tudi pandán -a [prva oblika tudi pandan] m (ā á; ) knjiž. kar je v odnosu do določene druge stvari iste vrste po kaki svoji lastnosti a) nasprotno: pendant mračnim slikam iz predmestja je idilično kmečko življenje / njegova zadnja pesniška zbirka je pendant prejšnji nasprotje b) dopolnjujoče: zadnja novela je pendant k prejšnjim

   8.926 8.951 8.976 9.001 9.026 9.051 9.076 9.101 9.126 9.151  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA