Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

nji (8.176-8.200)


  1.      ohól  -a -o [tudi ou̯] prid. (ọ̑ ọ́) knjiž. zelo ošaben, zelo prevzeten: do njega je bil zelo ohol / ohola ženska / nenadoma je postal ohol ohólo prisl.: oholo zavrniti koga ♪
  2.      ohólež  -a m (ọ̑) knjiž. ošabnež, prevzetnež: oholeža je ostro zavrnil ♪
  3.      ohólost  -i ž (ọ́) knjiž. velika ošabnost, velika prevzetnost: zaradi oholosti je nepriljubljen / očitala mu je oholost in surovost ♪
  4.      ohrámljati  -am nedov. (á) knjiž. hromiti: pijača ga je ohramljala ohramljajóč -a -e: ohramljajoče delovanje strupa ♪
  5.      ohraníti  in ohrániti -im dov. (ȋ á ā) 1. narediti, da ima kaj dalj časa svoje bistvene lastnosti, značilnosti: ohraniti predmete nepoškodovane; ohraniti sadje čez zimo / ohraniti sadju vitamine; taki izdelki se ohranijo samo v suhem prostoru 2. narediti, da kaj ne preneha biti, obstajati: njegovo zadnje pismo so ohranili / ohraniti mir, prijateljstvo med narodi / ohraniti stare šege 3. narediti, da kaj ostane nespremenjeno; obdržati: ohraniti prvotni vrstni red // z oslabljenim pomenom s svojo dejavnostjo narediti, da kaj ne preneha biti v določenem stanju: ohraniti koga pri dobri volji; ekspr. ohraniti gledališče pri življenju / delo ga je ohranilo zdravega // z oslabljenim pomenom izraža, da lastnost, značilnost, kot jo določa samostalnik, ne preneha biti, obstajati: ohraniti naravno barvo in okus; kljub ponižanjem je ohranil čast; dobroto je ohranila vse življenje; ohraniti vitkost 4. z oslabljenim pomenom izraža, da odnos osebka, kot ga določa samostalnik, ne preneha biti, obstajati: ohraniti spomin na ta dogodek; ohraniti spoštovanje do matere / do njega je ohranila ljubezenska čustva / ohraniti (komu) zvestobo ostati (mu) zvest 5. star. obvarovati: otroka je znala ohraniti pred vsemi nevarnostmi / posestva zaradi dolgov ni mogel ohraniti rešiti propada ● knjiž. poskušal je ohraniti glavo nad vodo obdržati; ekspr. ohranil je mirno kri, mirne živce ni se razburil, ni se vznemiril; znal je ohraniti naklonjenost občinstva biti tak, delati tako, da mu je bilo občinstvo še naklonjeno; ekspr. svoje nasvete kar zase ohrani nočem tvojih nasvetov; ohrani zase, kar sem ti povedal ne povej, ne zaupaj drugemu; ekspr. ohraniti v spominu zapomniti si; v osmrtnicah ohranili ga bomo v lepem spominu ohraníti se in ohrániti se s prislovnim določilom izraža začetek, izvor česa še obstoječega: vaza se je ohranila iz antike / te navade so se ohranile še iz nekdanjih časov ohránjen -a -o: dobro ohranjena jabolka; njegova pisma so ohranjena; besedilo je ohranjeno samo v rokopisu ∙ ekspr. kljub starosti je še dobro ohranjena ni videti stara; je zdrava ♪
  6.      ohránjati  -am nedov. (á) 1. delati, da ima kaj dalj časa svoje bistvene lastnosti, značilnosti: ohranjati knjige nepoškodovane 2. delati, da kaj ne preneha biti, obstajati: ohranjati prijateljstvo; ohranjati v družini domače razpoloženje / naprava ohranja čist zrak 3. delati, da kaj ostane nespremenjeno: ohranjati prvotni vrstni red // z oslabljenim pomenom s svojo dejavnostjo delati, da kaj ne preneha biti v določenem stanju: ohranjati koga pri zavesti / delo ga ohranja krepkega // z oslabljenim pomenom izraža, da lastnost, značilnost, kot jo določa samostalnik, ne preneha biti, obstajati: znal je ohranjati eleganco / ohranjati videz sreče ● knjiž. tudi v tujini ji je ohranjal zvestobo ji je bil zvest ♪
  7.      ohranjeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. kdor kaj ohranja: ohranjevalci kulturnih vrednot / ohranjevalec reda v mestu varuh ♪
  8.      ohranjeváti  -újem nedov. (á ȗ) ohranjati: ohranjevati stare šege / ohranjevati zavest skupnosti / ohranjevati ponesrečenca pri zavesti / ohranjevati videz mladosti ohranjujóč -a -e: plesali so, dobro ohranjujoč značilne prvine tega plesa; knjiž. dodati živilom ohranjujoča sredstva sredstva za konzerviranje ♪
  9.      ohromélost  -i ž (ẹ́) lastnost, stanje ohromelega: zaradi ohromelosti ne more premikati rok; ohromelost udov; pren. duhovna ohromelost ● knjiž. otroška ohromelost otroška paraliza, poliomielitis ♦ med. popolna ohromelost ♪
  10.      ojáčati  -am dov. (ā) knjiž. utrditi, okrepiti, povečati: s telovadbo ojačati telo / število prebivalcev se je ojačalo ♪
  11.      ojáčenje  -a s (ȃ) knjiž. 1. utrditev, okrepitev, povečanje: gibanje je povzročilo ojačenje mišice ♦ elektr. ojačenje napetosti 2. dodatna vojaška enota, dana v pomoč; okrepitev: poslali so ojačenje ♪
  12.      ojačeváti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. utrjevati, krepiti, večati: ojačevati mišice / steklena krogla je ojačevala svetlobo ♦ elektr. ojačevati napetost povečevati njeno izhodno vrednost; grad. ojačevati povzročati večjo nosilnost ♪
  13.      ojáčiti  -im dov. (ā ȃ) knjiž. utrditi, okrepiti, povečati: z gibanjem je ojačil mišice / ojačiti rob platnic s trakom ♦ elektr. ojačiti napetost povečati njeno izhodno vrednost; grad. ojačiti povzročiti večjo nosilnost ojáčen -a -o: ojačena napetost ♪
  14.      ojalovíti  -ím dov., ojalóvil (ȋ í) knjiž. narediti koga jalovega, neplodnega: ojaloviti samice ♪
  15.      ojármiti  -im dov. (á ȃ) knjiž. dati jarem na žival: ojarmiti vola ♪
  16.      ojeklenéti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. postati zelo odločen, nepopustljiv: v vojni je ojeklenel / značaj mu je ojeklenel ♪
  17.      ojekleníti  -ím dov., ojeklénil (ȋ í) knjiž. narediti kaj zelo odločno, nepopustljivo: boji z nasprotniki so jih ojeklenili // okrepiti, utrditi: ojeklenil je svojo moč ♪
  18.      ojeklíti  -ím dov., ojéklil tudi ojêklil (ȋ í) knjiž., redko narediti kaj zelo odločno, nepopustljivo: boji z nasprotniki so ga ojeklili // okrepiti, utrditi: ojekliti mišice ♪
  19.      ojezériti  -im in ojezêriti -im in ojezeríti -ím in ojézeriti -im dov., ojezéril in ojezêril in ojézeril (ẹ̄ ẹ̑; ē ȇ; ȋ í; ẹ̑) knjiž. narediti, da se kaj spremeni v jezero: poskušali so ojezeriti Cerkniško polje; reka se je pred tisočletji ojezerila ojezérjen in ojezêrjen -a -o in ojezerjèn -êna -o in ojézerjen -a -o: ta kotlina je bila nekoč ojezerjena ♪
  20.      ojunáčiti  -im dov. (á ȃ) knjiž. opogumiti, ohrabriti: njegove besede so ojunačile moštvo; ojunačil se je in vprašal / uspeh jih je ojunačil spodbudil ♪
  21.      okajênec  -nca m (é) ekspr. kdor je (nekoliko) pijan, vinjen: še zadnji okajenec je zapustil gostilno ♪
  22.      okárati  -am dov. (ā) knjiž. opomniti, ošteti: mati ga je okarala; ostro okarati ♪
  23.      okcidènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) knjiž., redko zahod: orient in okcident ♪
  24.      ôkel  ôkla in ókel ókla m (ó; ọ́) močno podaljšan sekalec v zgornji čeljusti slona: zlomljen okel / prodajati okle // knjiž. čekan: močni merjaščevi okli ♪
  25.      ôkence  -a [kǝn] s, mn. tudi ókenca (ō) 1. manjšalnica od okno: hiša ima majhna okenca; okroglo, štirioglato okence; zamreženo kletno okence / odpreti, zapreti okence / potrkati na okence / okence kamere 2. odprtina v pregradi, (večjem) oknu zaradi poslovanja s strankami: pririnil se je do okenca; stati v vrsti pred okencem; uslužbenec pri okencu / bančno, blagajniško, poštno okence 3. kvadrat (v razpredelnici): vpisati številke v ustrezna okenca / razpredelnica ima veliko okenc / okenca mreže ◊ anat. okroglo okence odprtina med srednjim in notranjim ušesom, zaprta z membrano; lov. okence znamenje bele barve na zadku srnjadi in na začetku peruti divjega petelina ♪

   8.051 8.076 8.101 8.126 8.151 8.176 8.201 8.226 8.251 8.276  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA