Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

nji (801-825)



  1.      betíčar  -ja [bǝt] m () 1. agr. sladkorni sirek: njiva betičarja 2. ekspr., redko kdor ima nenavadno veliko glavo
  2.      betonárna  -e ž () obrat za pripravljanje betona: betonarna bo začela delati prihodnji mesec; silos betonarne; gramoznica s separacijo in betonarno
  3.      bežáti  -ím nedov., béži; béžal tudi bêžal (á í) 1. hitro se umikati iz strahu, pred nevarnostjo: zemlja se strese, ljudje bežijo iz hiš; bežati v zaklonišče; bežati pred nevihto, sovražniki; beži, da te ne ujamejo! bežali so, kar so jih nesle noge; beži ko zajec; pren. vse beži pred težaškim delom; sam pred seboj beži; bežati pred svetom in njegovo resničnostjo 2. knjiž. hitro se premikati: čoln naglo beži po morski gladini; oblaki bežijo po nebu / konja bežita v diru tečeta; nizki prostor beži nekam v ozadje se izgublja; pren. pogled mu beži po hišah ∙ knjiž. spanec mu beži z oči ne more zaspati; pokrajina beži mimo oken se navidezno hitro premika; pog. beži v posteljo, saj že spiš pojdi 3. nav. ekspr. hitro se časovno odmikati: čas beži; dnevi bežijo; mladost beži / dogodki so hitro bežali drug za drugim bežèč -éča -e: bežeč se je otepal razjarjenega psa; bežeč sovražnik / bežeči koraki hitri, nagli; prim. beži
  4.      béžen  -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. 1. na hitro, mimogrede opravljen: samo bežen pogled v zgodovino potrjuje to domnevo; bežen prikaz dogodkov; bežni vtisi, zapiski 2. ki traja malo časa; kratkotrajen: za bežen trenutek bi jo rad videl; to je le bežna misel; bežna sreča, želja // pesn. komaj zaznaven, rahel: bežen smehljaj; bežne sence 3. pesn. ki se hitro premika: bežen val; trenutek je šel mimo kakor bežen veter béžno prisl.: jubilantov bežno orisani družbeni profil; bežno ga je ošinila
  5.      béžnost  -i ž (ẹ́) knjiž. lastnost, značilnost bežnega: bežnost doživetij, hipa
  6.      bi  členek, zanikano nê bi in bi ne (é) z opisnim deležnikom dela pogojni naklon sedanjega časa, v zvezi z bil in opisnim deležnikom pogojni naklon preteklega časa; raba pogojnega naklona preteklega časa peša 1. za izražanje možnosti, negotovosti: to bi bilo krivično; išče žensko, ki bi mu gospodinjila; dvomim, da bi bila tako bolna; stopil je na prag, da bi pogledal po trgu; vede se, kakor da bi me ne poznal; če bi malo pomislil, bi drugače govoril; ko bi se bil fant hotel učiti, bi bil šolo igraje izdelal; elipt.: kaj bi rad? sam ne ve, kaj bi 2. za (obzirno) izražanje želje, trditve: želeti bi bilo, da škodo poravnate; njegov predlog bi bilo dobro upoštevati; (ali) bi bili tako prijazni in mi knjigo posodili? gledališče naj bi tudi vzgajalo; ekspr.: o da bi imel vsaj malo miru! da bi ga strela! prav mu je, pa naj bi bil pazil // v zvezi z naj za izražanje domneve: po časopisnih poročilih naj bi bil zakon tik pred sprejetjem // navadno v zvezi z misliti, reči za izražanje omejitve na samo osebni odnos do česa: rekel bi, da to ni res 3. z oslabljenim pomenom, v zvezi ne da bi za izražanje načina, kako poteka dejanje nadrednega stavka: planeš v sobo, ne da bi pozdravil; odšel je, ne da bi se bil poslovil ● pog. kaj bi tisto stvar nima pomena; ekspr. o tem ni da bi govoril ni potrebno, ni vredno govoriti; to je praznoglavec. Ne bi rekel zdi se mi, da ni; pog. če se je vrnil? Ne da bi jaz vedel mogoče, ne vem
  7.      biblicístika  -e ž (í) veda o bibliji ali bibličnih vprašanjih: strokovnjak za biblicistiko
  8.      bíblija  -e ž (í) temeljna knjiga krščanske vere in delno židovske vere, sveto pismo: biblija obsega staro in novo zavezo; citat iz biblije / bral je iz stare, debele biblije / Dalmatinova Biblija; pren. Marxov Kapital imenujejo biblijo delavskega razreda
  9.      bíbliobús  -a m (-) posebej urejen avtobus s knjižnico, namenjeno izposojanju: v vas je pripeljal bibliobus
  10.      bibliofíl  -a m () ljubitelj in zbiralec knjig, zlasti starih in dragocenih: ta knjiga je za bibliofile prava poslastica
  11.      bibliofilíja  -e ž () ljubezen do (zbiranja) knjig: ni mogla razumeti njegove bibliofilije / bibliografija in bibliofilija
  12.      bibliofílski  -a -o prid. () nanašajoč se na bibliofile: bibliofilska strast / knjiga bo izšla v bibliofilski izdaji v majhni nakladi in posebni opremi
  13.      bibliofílstvo  -a s () ljubezen do (zbiranja) knjig: bibliofilstvo je njegova edina strast
  14.      bibliográfski  -a -o prid. () nanašajoč se na bibliografijo: bibliografski podatki o knjigah; bibliografski seznam / bibliografski oddelek knjižnice
  15.      bibliomán  -a m () strasten zbiralec knjig: knjigo je ukradel neki biblioman
  16.      bibliomaníja  -e ž () strastno zbiranje knjig: njegova ljubezen do knjig je mejila že na bibliomanijo
  17.      bibliotéčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na biblioteko; knjižničen, knjižničarski: sto tisoč zvezkov bibliotečnega gradiva; bibliotečni zakon / bibliotečno poslopje
  18.      bibliotéka  -e ž (ẹ̑) 1. sistematično urejena zbirka knjig; knjižnica: dopolnjevati biblioteko z novimi knjigami; bogata biblioteka; privatna biblioteka // prostor ali stavba, kjer so urejene in shranjene knjige: iti v biblioteko; sedeti v biblioteki; univerzitetna biblioteka / Mestna biblioteka 2. s prilastkom zbirka knjig iste izdaje in podobne vsebine: v Mali biblioteki izdaja založba manjša aktualna politična dela
  19.      bibliotekár  -ja m (á) strokovni uslužbenec v knjižnici; knjižničar: bibliotekar študijske knjižnice ♦ biblio. knjižničarski uslužbenec z visoko izobrazbo
  20.      bibliotekárka  -e ž (á) strokovna uslužbenka v knjižnici; knjižničarka
  21.      bibliotekárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na bibliotekarje, knjižničarski: bibliotekarski tečaj; bibliotekarska dejavnost
  22.      bibliotekárstvo  -a s () nauk o delu v knjižnici, knjižničarstvo: predavati bibliotekarstvo / razvoj bibliotekarstva na Slovenskem
  23.      bibliotéški  -a -o prid. (ẹ̑) bibliotečen, knjižničen: biblioteško gradivo
  24.      bíčati  -am nedov. ( ) 1. tepsti z bičem: bičati do krvi // knjiž. močno, ostro zadevati kaj: dež biča okna; piš biča obraz; vihar biča valove; toča ga biča po obrazu; pren. življenje ga biča 2. ostro grajati: bičati napake, razmere; bičati s satiro 3. knjiž., redko zelo vznemirjati: kričanje mu biča živce bičajóč -a -e: bičajoča ploha; bičajoče zbadljivke bíčan -a -o: bičan od krivice
  25.      bičeglávec  -vca m () zool. glista z zelo tankim, biču podobnim sprednjim delom, Trichuris trichiura

   676 701 726 751 776 801 826 851 876 901  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA