Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

nji (6.826-6.850)


  1.      nèdotakljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki se ne sme odvzeti, zmanjšati: nedotakljiva lastnina / nedotakljivo ozemlje; pren. nedotakljiv vzor; vznes. nedotakljive svetinje // ki se ne sme kratiti, omejevati: nedotakljive pravice; osebna svoboda je nedotakljiva 2. knjiž., ekspr. nedostopen, nepopustljiv: bila je hladna, nedotakljiva 3. jur. ki ima pravico biti izvzet iz oblasti določenih zakonov: poslanci veljajo za nedotakljive / nedotakljivi arhivi nèdotakljívi -a -o sam.: brahmani in nedotakljivi v Indiji pripadniki najnižjega družbenega sloja, ki je zunaj sistema kast; v vsakem človeku je nekaj nedotakljivega ♪
  2.      nèdotáknjen  -a -o prid. (ȅ-á) nav. ekspr. 1. ohranjen v prvotnem stanju: nedotaknjen sneg / nedotaknjena narava, zemlja // navadno v povedni rabi ki je ostal v nespremenjenem položaju ali obliki: časopis je ležal nedotaknjen pred vrati; postelja je ostala nedotaknjena 2. ki mu od prvotnega obsega (še) nič ne manjka: ena od skrinj je še polna in nedotaknjena / kosilo je pustil nedotaknjeno na mizi // ki ni poškodovan; cel: hiše so vse porušene, most pa je ostal nedotaknjen ● knjiž. nedotaknjen značaj čist; knjiž. nedotaknjeno dekle nedolžno ♪
  3.      nèdotáknjenost  -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost nedotaknjenega: varovati nedotaknjenost narave ∙ knjiž. dekliška nedotaknjenost nedolžnost ♪
  4.      nèdoúmen  -mna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū) knjiž. nedoumljiv: nedoumne besede, misli / nedoumno sovraštvo, veselje nèdoúmno prisl.: nedoumno skrivnosten pojav ♪
  5.      nèdoumévanje  -a s (ȅ-ẹ́) knjiž. stanje brez doumevanja: začudenje se je stopnjevalo v nedoumevanje / nedoumevanje problema ♪
  6.      nèdoúmnost  -i ž (ȅ-ú) knjiž. nedoumljivost: nedoumnost misli ♪
  7.      nèdovóljen  -jna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) knjiž. nezadosten: nedovoljna prehrana nèdovóljno prisl.: nedovoljno oblečen ♪
  8.      nèdovŕšen  -šna -o prid. (ȅ-ȓ) lingv. ki izraža trajanje ali ponavljanje dejanja: nedovršni sedanji čas; nedovršni glagol ♪
  9.      nèdovršèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) knjiž. nedokončan, nedodelan: nedovršeno delo / nedovršen študij / vsebina ni v soglasju z nedovršeno obliko ♪
  10.      nèdovršênost  -i ž (ȅ-é) knjiž. nedokončanost, nedodelanost: zaradi nedovršenosti dela je težko izreči dokončno sodbo / nedovršenost oblike zmanjšuje vrednost pesmi ♪
  11.      nèdožívljen  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni doživljen, ni občuten: nedoživljena pesem / knjiž. doslej še nedoživljeno nasilje ♪
  12.      nédra  -der s mn. (ẹ̑) knjiž. (ženske) prsi: otroka je stiskala k nedrom; njena snežno bela nedra; ženska z razgaljenimi nedri; pren. gora je v svojih nedrih pokopala dva planinca // prostor pod obleko na prsih: iz neder je potegnila denar; pismo je skrila v nedra ♪
  13.      nèdrág  -a -o prid. (ȅ-ȃ ȅ-á; v pomenu neljub ȅ-ȃ) ki ni drag: za vsakdanjo uporabo je kupila nedrage skodelice za kavo / nosi prstan z nedragim kamnom / ekspr. ta človek ji ni nedrag ji je drag nèdrágo in nèdragó prisl.: nedrago prodati; sam.: rad bi kupil kaj nedragega; knjiž. vrnil mu je nemilo za nedrago milo za drago ♪
  14.      nédrc  -a m (ẹ̑) knjiž., redko modrček: biti brez nedrca ♪
  15.      nédrček  -čka m (ẹ̑) knjiž. modrček: izdelovati nedrčke in steznike; odpeti nedrček ♪
  16.      nédrje  -a s (ẹ̑) knjiž. (ženske) prsi: nedrje se ji je hitro dvigalo; belina njenega nedrja; pren. rudna bogastva v nedrjih zemlje // prostor pod obleko na prsih: vzeti denar iz nedrja; vtakniti pismo v nedrje ♪
  17.      nèdrúžben  -a -o prid. (ȅ-ȗ) knjiž. asocialen: neprilagojen, nedružben človek je / nedružbene težnje ♪
  18.      nèdúh  -á m (ȅ-ȗ) knjiž. kar je nasprotno, drugačno od duhá: boj umetniških ustvarjalcev z neduhom / sila neduha ♪
  19.      nèduhovít  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki mu manjka duhovitosti: njihov sosed je pust in neduhovit človek / ekspr. stresal je precej neduhovite šale ♪
  20.      nèduhóvnik  -a m (ȅ-ọ́) knjiž. vernik, ki ni duhovnik: duhovniki in neduhovniki ♪
  21.      nèdvómen  -mna -o prid. (ȅ-ọ̄) ki ne vzbuja dvoma, pomislekov: nedvomen dokaz; nedvomni znaki bolezni; nedvomna resnica / ekspr. čaka ga nedvomen uspeh / knjiž. pisateljeve biografske poteze v tej črtici so nedvomne očitne, jasne nèdvómno 1. prislov od nedvomen: nedvomno dokazati 2. publ. gotovo: novi ukrep bo nedvomno pripomogel k izboljšanju razmer; to je nedvomno velika skrb ♪
  22.      nèedínost  -i ž (ȅ-ȋ) redko neenotnost, nesoglasje: needinost mnenj / med njimi je bila velika needinost ♪
  23.      nèeksisténca  -e ž (ȅ-ẹ̑) knjiž. kar je nasprotno, drugačno od eksistence, obstajanja: eksistenca in neeksistenca ♪
  24.      nèeksisténten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) knjiž. ki ne obstaja, ne biva: fiktiven, neeksistenten svet ♪
  25.      nèfilológ  -a m (ȅ-ọ̑) kdor ni filolog: mnenje nefilologov o takih vprašanjih ni odločilno ♪

   6.701 6.726 6.751 6.776 6.801 6.826 6.851 6.876 6.901 6.926  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA