Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

nji (6.751-6.775)


  1.      nèakadémski  -a -o prid. (ȅ-ẹ̄) ki ni akademski: neakademski poklici; neakademska izobrazba / knjiž. neakademska polemika ♪
  2.      nèažúren  -rna -o prid. (ȅ-ȗ) adm. ki ni ažuren: neažurno knjigovodstvo ♪
  3.      nében  -bna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na nebo 5: nebni del ustne votline ♦ anat. nebni obok sluznična guba med mehkim nebom in korenom jezika; nebna kost parna kost trdega neba; lingv. nebni glas nebnik; nebni izgovor izgovor z jezikom ob trdem nebu 2. star. nebesen: nebna sinjina / nebni obok ♪
  4.      nébes  -a m (ẹ̑) knjiž. 1. nebo, nebesni obok: pooblačilo se je po vsem nebesu; sinji nebes / na vzhodnem nebesu se je že svitalo 2. nebo, baldahin: prestol z nebesom ♪
  5.      nebésa  -bés s mn. (ẹ́ ẹ̄) 1. v krščanstvu kraj, kjer prebivajo Bog, zveličani: pekel, vice in nebesa / iti v nebesa / pri omenjanju pokojnega rajnki, Bog mu daj nebesa, je bil pravičen mož / ekspr. prositi nebesa milosti Boga 2. ekspr. velika sreča, ugodje, udobje: obljubljal ji je nebesa / to so prava nebesa za plesalce / narediti si nebesa na zemlji 3. knjiž. navidezno usločena ploskev nad obzorjem; nebo: oblaki so zatemnili nebesa; sinja nebesa 4. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi do nebes izraža, da se pojavlja kaj v zelo visoki stopnji, v močni obliki: njihovo gorje kipi do nebes / hvaliti, povzdigovati koga do nebes 5. v medmetni rabi, v zvezi sveta nebesa izraža a) nejevoljo, nestrpnost: sveta nebesa, boš tiho ali ne b) začudenje, navdušenje: sveta nebesa, kako je lepo ● ekspr. z njihovim prihodom so se mu odprla nebesa je postal zelo srečen, zadovoljen; ekspr. ta bo šla gorka v nebesa je zelo poštena, pravična, pobožna; ekspr. kovati koga v deveta nebesa zelo hvaliti, povzdigovati; ekspr. biti v devetih, malih nebesih zelo srečen; godi se mu kot v nebesih zelo dobro; to je gotovo kakor bog v nebesih to je res, resnično; preg. (dobra) mera in vaga v nebesa pomaga pri tehtanju, merjenju blaga je potrebna pravičnost ◊ rel. posmrtno osrečujoče stanje zveličanih ♪
  6.      nebésen  -sna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na nebo 1: nebesna sinjina; nebesno prostranstvo / sonce, planeti in druga nebesna telesa / nebesni obok / glavne nebesne strani ♦ astr. nebesni ekvator umišljen krog, ki deli nebesno kroglo na severno in južno polovico; severni nebesni tečaj približno 1° od zvezde Severnice ležeča točka, okrog katere se nebo navidezno vrti; nebesna krogla umišljena krogla, na kateri so nebesna telesa; nebesna mehanika veda o gibanju nebesnih teles nebésno prisl.: nebesno modra barva svetlo modra ♪
  7.      nebéški  -a -o prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na nebesa 1: nebeški priprošnjik / nebeško in zemeljsko življenje / nebeški blagoslov 2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: nebeška lepota, milina / nastal je nebeški mir / to so bili nebeški časi zelo lepi; ta postelja je nebeška mehka, udobna; kosilo je bilo nebeško zelo dobro, okusno 3. knjiž. nebesen: nebeška zarja / nebeški obok 4. v medmetni rabi, kot zapostavljeni prilastek izraža a) nejevoljo, nestrpnost: bog nebeški, že spet si se zmotil; mati nebeška, kaj nam je bilo treba tega b) strah, vznemirjenje: bog nebeški, ali je kaj hudega c) začudenje, navdušenje: mati nebeška, kako si le to zmogel ● ekspr. sam bog nebeški ve, kdaj bo to minilo se ne ve; vznes. nebeške luči zvezde ◊ rel. nebeški kruh posvečena hostija; nebeška Mati Kristusova mati nebéško prisl.: bilo je nebeško; nebeško lepo igra na citre ♪
  8.      nèbít  -i ž (ȅ-ȋ) knjiž. kar je nasprotno, drugačno od obstoja, obstajanja: razmišljati o svoji biti ali nebiti; umik v nebit ♪
  9.      nèbíten  -tna -o prid. (ȅ-ȋ) knjiž. nebistven: med njihovimi stališči so le nebitni razločki / vse se mu je zdelo nebitno ♪
  10.      nèbítje  -a s (ȅ-ȋ) knjiž. kar je nasprotno, drugačno od bitja: ljudje v njegovem romanu so živi, ne le eterična nebitja // kar je nasprotno, drugačno od obstoja, obstajanja: izbirati med bitjem in nebitjem ♪
  11.      nèbivajóč  tudi nèbivajòč -óča -e prid. (ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́; ȅ-ȍ ȅ-ọ́) knjiž. ki ne biva, ne obstaja: merilo bivajočih in nebivajočih stvari; sam.: zaznavanje nebivajočega ♪
  12.      nèbívanje  -a s (ȅ-í) knjiž. kar je nasprotno, drugačno od bivanja, obstajanja: odločiti se za bivanje ali nebivanje; pojem nebivanja ♪
  13.      nèblág  -a -o prid. (ȅ-ȃ ȅ-ā) knjiž. 1. ki mu manjka dobrote, plemenitosti: neblag človek 2. redko neprijeten, neljub: s svojim pripovedovanjem mu je obudil neblage spomine / evfem. iz kuhinje se je širil neblag duh zoprn nèblágo prisl.: neblago dišati; neblago ravnati s kom ♪
  14.      nebó  -á s (ọ̑) 1. navidezno usločena ploskev nad obzorjem: nebo je jasno; nebo žari; ekspr. nebo visi nizko nad hišami; oblaki pokrivajo nebo; zvezda je padla z neba; dim se dviga proti nebu; gledal je v nebo, kakšno bo vreme; sonce je že visoko na nebu; modro, sinje, visoko nebo; nočno, zvezdno nebo / opazovati nebo s teleskopom; južno, polarno nebo; strani neba / obok neba // publ. zračni prostor nad določenim ozemljem: lovci so očistili nebo sovražnih letal; jugoslovansko nebo 2. v krščanstvu kraj, kjer prebivajo Bog, zveličani; nebesa: pekel in nebo / priti v nebo / ekspr. prositi nebo za milost Boga 3. publ., s prilastkom področje kake dejavnosti: politično nebo te države se je zvedrilo / z oslabljenim pomenom uveljaviti se na filmskem nebu pri filmu 4. streha iz dragocene tkanine: postelja, prestol z nebom / nositi nebo (pri procesiji) 5. pregrada med ustno in nosno votlino iz mehkega tkiva in kosti: pritisniti jezik na nebo; gnojno, vneto nebo 6. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi do neba, v nebo zelo visoko: gore se dvigajo, kipijo do neba, v nebo / prešerni vriski so se razlegali do neba // izraža, da se pojavlja kaj v zelo visoki stopnji, v močni obliki: gorje kipi do neba / ta zločin kriči v nebo; to je v nebo vpijoča krivica / hvaliti, povzdigovati koga do neba ● vznes. nebo je blagoslovilo njun zakon imela sta dosti otrok; njun zakon je bil srečen; ekspr. kovati koga v (tretje, sedmo) nebo zelo ga hvaliti, povzdigovati; ekspr. spati pod milim nebom na prostem; ekspr. gre, kamor se mu pod milim nebom zahoče kamor hoče; ekspr. umreti pod tujim nebom v tujini; pojavil se je, kakor bi padel z neba nepričakovano, nenadoma; nihče ne pade učen z neba vsak si mora pridobiti znanje z učenjem, trudom ◊ anat. mehko, trdo nebo ♪
  15.      nebogljênče  -ta s (é) knjiž., redko nebogljenček: vzeti nebogljenče v naročje ♪
  16.      nebogljênec  -nca m (é) knjiž. nebogljenček: mati je stisnila nebogljenca k sebi ∙ knjiž. oskrbovati stare nebogljence onemogle ljudi ♪
  17.      nèbrížen  -žna -o prid. (ȅ-í ȅ-ȋ) knjiž. neskrben: površen, nebrižen delavec / nebrižno opravljanje dolžnosti nèbrížno prisl.: nebrižno delati kaj ♪
  18.      nebrížen  -žna -o prid. (ȋ) 1. knjiž. brezbrižen, ravnodušen: postal je popolnoma nebrižen; nebrižen do okolice / kazal je nebrižen obraz 2. zastar. brezskrben: nebrižna mladost ♪
  19.      nèbrížnost  -i ž (ȅ-í) knjiž. neskrbnost: delo je opravljal površno zaradi svoje nebrižnosti ♪
  20.      nebrížnost  -i ž (ȋ) 1. knjiž. brezbrižnost, ravnodušnost: kazal je nebrižnost do vsega 2. zastar. brezskrbnost: mladostna nebrižnost ♪
  21.      nèbŕzdan  -a -o prid. (ȅ-r̄) 1. knjiž. ki se ne obvladuje, ne zadržuje: nebrzdan človek; nebrzdana množica je pritiskala k vratom / nebrzdana domišljija, moč / nebrzdane besede, kretnje / vsi so vedeli za njegovo nebrzdano življenje razuzdano, razvratno 2. ekspr. neugnan, razposajen: nebrzdan otrok / vesela, nebrzdana mladost 3. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: zgrabila ga je nebrzdana jeza; ljubil jo je z nebrzdano strastjo nèbŕzdano prisl.: nebrzdano jokati ♪
  22.      nèbŕzdanost  -i ž (ȅ-r̄) knjiž. lastnost, značilnost nebrzdanega človeka: s svojo nebrzdanostjo si je nakopala veliko težav / nebrzdanost čustev, domišljije / spolna nebrzdanost / ekspr. nebrzdanost otrok ♪
  23.      nèbúdnost  -i ž (ȅ-ú) ekspr. nepazljivost, neskrbnost: to se je zgodilo zaradi njihove nebudnosti; politična nebudnost ♪
  24.      nebulózen  -zna -o prid. (ọ̑) knjiž., redko nejasen, zmeden: širiti nebulozne ideje ♪
  25.      nècél  -a -o [eu̯] prid. (ȅ-ẹ̑ ȅ-ẹ́) ekspr. ki mu nekoliko manjka do celote, celosti: na vrh so prišli v necelih treh urah; knjiga je izšla necelo leto pred njegovo smrtjo ♪

   6.626 6.651 6.676 6.701 6.726 6.751 6.776 6.801 6.826 6.851  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA