Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

nji (6.301-6.325)


  1.      nadrédnost  -i ž (ẹ̄) knjiž. nadrejenost, vodilnost: nadrednost njegovega položaja ga je odvračala od tega sklepa ♦ lingv. nadrednost glavnega stavka ♪
  2.      nàdresníčen  -čna -o prid. (ȁ-ȋ) knjiž. ki presega področje resničnega: nadresnični svet / pesnik je skušal naravi iztrgati njeno nadresnično bistvo; sam.: ekspr. slikovitost pokrajine ima v sebi nekaj svojskega, nadresničnega ♪
  3.      nàdresníčnost  -i ž (ȁ-ȋ) knjiž. lastnost, stanje nadresničnega: proučevati resničnost in nadresničnost v literarnem delu / poetična nadresničnost ♪
  4.      nadróben  -bna -o prid., nadróbnejši (ọ̑) ki zajema, upošteva vse podrobnosti; podroben: nadroben načrt, opis; nadrobna analiza, ocena / zastavljati nadrobna vprašanja ● knjiž. nadrobna trgovina trgovina, ki preprodaja blago neposredno potrošnikom v manjših količinah; trgovina na drobno nadróbno prisl.: nadrobno naštevati, opisovati, poročati ♪
  5.      nàdsnóven  -vna -o prid. (ȁ-ọ̄) knjiž. ki presega področje snovnega, tvarnega: nadsnovni pomen zgodovine / odkriti nadsnovno resnico ♪
  6.      nàdstávba  -e ž (ȁ-ȃ) knjiž. nematerialne, duhovne sestavine česa, ki temeljijo na materialnih: proučevati ekonomsko podlago in njeno nadstavbo / duhovna, ideološka, kulturna, politična nadstavba družbe; idejna nadstavba umetniškega dela ♦ soc. družbena nadstavba organizacijske in duhovne sestavine družbe, ki temeljijo na družbeni biti ♪
  7.      nadstréšek  -ška m (ẹ̑) streha nad kakim delom stavbe ali pred njim, navadno manjša: postaviti, zgraditi nadstrešek; stati pod nadstreškom; lesen, železen nadstrešek / balkonski, vhodni nadstrešek // redko streha nad čim sploh: krmišče je pokrito z nadstreškom; nadstrešek nad kipom ♪
  8.      nadstréšje  -a s (ẹ̑) knjiž. 1. del strehe, ki sega čez zunanjo steno stavbe; napušč: hiša ima slamnato streho s širokim nadstrešjem / zložiti deske pod nadstrešje 2. redko streha, ostrešje: zgraditi nadstrešje nad zidovi / nadstrešje nad parkirnim prostorom ♪
  9.      nàdstváren  -rna -o prid. (ȁ-á ȁ-ā) knjiž. ki presega področje stvarnega, konkretnega: razpoznavati v umetnini nadstvarno simboliko / izsanjano nadstvarno življenje ♪
  10.      nàdstvárnost  -i ž (ȁ-á) knjiž. lastnost, stanje nadstvarnega: nadstvarnost poezije / pesniška metamorfoza stvarnosti v nadstvarnost ♪
  11.      nàdsvéten  -tna -o prid. (ȁ-ẹ̑) knjiž., v nekaterih idealističnih filozofijah ki je, obstaja nad svetom, nad zemeljsko stvarnostjo: nadsvetna resničnost / nadsvetni etični cilji ♪
  12.      nàdsvetlôba  -e ž (ȁ-ó) arhit. 1. odprtina nad vrati, navadno zastekljena: hodnik je osvetljen skozi nadsvetlobo; vrata z nadsvetlobo // odprtina v strehi, navadno zastekljena, skozi katero prihaja svetloba: nadsvetlobe v hali; cerkvena ladja z nadsvetlobo po vsej dolžini 2. zgornji del okna, ki se odpira posebej na vodoravni osi: odpreti nadsvetlobo; zračiti sobo skozi nadsvetlobo ♪
  13.      nàdsvetóven  -vna -o prid. (ȁ-ọ̄) knjiž. 1. v nekaterih idealističnih filozofijah ki je, obstaja nad svetom, nad zemeljsko stvarnostjo: verujejo v eno samo nadsvetovno, nadnaravno silo / priznavati obstoj nadsvetovnega bitja 2. ki presega določen čas in prostor v svetu: nadsvetovni dogodek / to je usmerjeno nekam v nadsvetovno dimenzijo ♪
  14.      nàdtváren  -rna -o prid. (ȁ-ā) knjiž. ki presega področje tvarnega, snovnega: nadtvarni svet; nadtvarne sile / nadtvarne vrednote / ekspr. nadtvarna lepota zelo velika, izredna ♪
  15.      nadvládati  -am dov. (ā) doseči vodilen, gospodujoč položaj: mesto je nadvladalo nad sosednjimi mesti / nobena misel v razpravi ni nadvladala prevladala / knjiž. s težavo je nadvladal jezo obvladal, premagal ♪
  16.      nadvládje  -a s (ȃ) knjiž. nadvlada: nadvladje imperialističnih držav nad drugimi državami / nadvladje oblike nad vsebino ♪
  17.      nadvladováti  -újem nedov. (á ȗ) imeti vodilen, gospodujoč položaj: nadvladuje jih s svojo veljavnostjo in močjo / na sliki nadvladuje črna barva prevladuje / knjiž. komaj je nadvladoval razburjenost obvladoval, premagoval ♪
  18.      nàdvrédnost  -i ž (ȁ-ẹ́) 1. knjiž. večja vrednost, večvrednost: dokazovati nadvrednost česa 2. ekon. presežna vrednost: prilaščati si nadvrednost skupnega dela ♪
  19.      nadzémski  -a -o prid. (ẹ̑) 1. ki je, se nahaja nad zemljo, zemeljsko površino: nadzemski deli rastlin / nadzemska železnica 2. ki ni na zemlji, ne pripada zemeljski stvarnosti: pred njimi se je odprl neskončen nadzemski svet / ekspr. v sanjah se sprehaja po nadzemskih pokrajinah nenavadnih, čudovitih / ekspr. to je nadzemska sreča zelo velika 3. v krščanstvu ki je, obstaja nad zemeljsko stvarnostjo: nadzemski svet; nadzemske sile / nadzemska bitja / verovati v nadzemsko življenje ♪
  20.      nàdzgodovínski  -a -o prid. (ȁ-ȋ) knjiž. ki po pomenu presega okvir zgodovinskega: nadzgodovinska etika / pomen napredka civilizacije je nadzgodovinski trajen ♪
  21.      nadzídek  -dka m (ȋ) 1. zgoraj dodan del zidu, zlasti za okras: plezati na nadzidke; grad z zobčastimi nadzidki 2. izboklina na zidu; strešica, polička: golobi so posedali na nadzidkih; vrata z nadzidkom v slogu Ludovika XIV.; pren., ekspr. modre oči pod nadzidkom tankih obrvi 3. pozneje dograjen zgornji del stavbe: z nadzidkom bi pridobil precej prostora ♪
  22.      nadzoroválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. kdor nadzoruje: učitelj ga je postavil za nadzorovalca v odmorih / nadzorovalec proizvodnega procesa ♪
  23.      nadzorovánec  -nca m (á) knjiž. kdor je nadzorovan: nadzorovalci in nadzorovanci ♪
  24.      nadzorováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. sistematično pregledovati, spremljati potek ali razvoj česa, zlasti določene dejavnosti: nadzorovati delo, poslovanje; izvajanje sanitarnih in tržnih predpisov so strogo nadzorovali / nadzorovati stroje // z opazovanjem, pregledovanjem ugotavljati položaj, stanje česa: nadzorovati mejo; cesto nadzorujejo z letali 2. prizadevati si skrbeti za pravilno ravnanje, vedenje, delo koga: nadzorovati učence, uslužbence; strogo nadzorovati / pri učenju ga je treba še vedno nadzorovati 3. publ. obvladovati, imeti v oblasti: njihov kapital nadzoruje precejšen del industrije // imeti tako vojaško razporeditev, da je nasprotniku otežkočena večja akcija: sovražne čete še vedno nadzorujejo velik del ozemlja nadzorován -a -o: učenci so v domu strogo nadzorovani; nadzorovano ozemlje ♪
  25.      nadživéti  -ím dov., nadžível (ẹ́ í) knjiž. doseči večjo starost kot kdo drug: nadživeti svoje vrstnike ∙ knjiž. knjiga bo nadživela svoj čas bo ostala zanimiva, aktualna ♪

   6.176 6.201 6.226 6.251 6.276 6.301 6.326 6.351 6.376 6.401  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA