Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
nji (6.276-6.300)
- nadletávati -am nedov. (ȃ) knjiž. letati nad čim, preletavati: ameriška letala so več dni nadletavala sovražno ozemlje ♪
- nadléžen -žna -o prid., nadléžnejši (ẹ́ ẹ̄) ki s času, položaju neprimernimi zahtevami, dejanji povzroča komu neprijetnosti, slabo voljo: nadležen novinar, prosilec; ta moški je zelo nadležen; včasih je ni mogel pričakati, zdaj pa mu je bila nadležna / s svojo preveliko zgovornostjo je bil vsem nadležen / nadležne muhe // nav. ekspr. ki s svojim obstajanjem, pojavljanjem povzroča komu neprijetnosti, slabo voljo: znebiti se nadležnega dolga; bolezen ni nevarna, je pa dolgotrajna in nadležna; spraševanje mu je nadležno / nadležna megla nadléžno prisl.: nadležno spraševati ♪
- nadlíšček -čka m (ȋ) 1. bot. rastlina z nasprotno stoječimi listi in majhnimi belimi ali rdečkastimi cveti, Circaea: cveti nadliščka 2. knjiž. mandragora: zdraviti z nadliščkom ♪
- nàdmóč -í ž (ȁ-ọ̑) knjiž. premoč: gospodarska, politična, vojaška nadmoč / ekspr.: bil je prepričan o svoji nadmoči; imeti občutek nadmoči nad soljudmi ♪
- nadmôčen -čna -o prid. (ó) knjiž. ki je v premoči: boriti se s številčno nadmočnim sovražnikom / njegove šahovske figure so nadmočne močnejše / ekspr. težave premaguje z nadmočno voljo zelo veliko, izredno nadmôčno prisl.: nadmočno zmagati ♪
- nadmôčnost -i ž (ó) knjiž. lastnost človeka, ki je v premoči: sovražnikova nadmočnost jih je vznemirjala / občutek nadmočnosti velike moči ♪
- nadmodríti -ím dov., nadmódril; nadmodrèn (ȋ í) knjiž. prekositi, preseči v modrosti, zvitosti: mislil je, da ga kmečki človek ne more nadmodriti; nadmodriti hočejo drug drugega ♪
- nàdmójster -tra m (ȁ-ọ́) nekdaj kdor nadzoruje in dopolnjuje delo mojstrov v proizvodnji: nadmojster v tkalnici ♪
- nàdnatúren -rna -o prid. (ȁ-ȗ) knjiž. nadnaraven: nadnaturni svet / nadnaturni pojavi / ekspr. premagoval se je z nadnaturno močjo zelo veliko, izredno ♪
- nadobláčen -čna -o prid. (ȃ) ki je, se nahaja nad oblaki: nadoblačna sinjina, svetloba; pren., ekspr. živi v nadoblačnih višavah ♪
- nàdoblást -í in -i ž (ȁ-ȃ) knjiž. (politična in gospodarska) oblast, ki je kaki oblasti nadrejena: priznati mongolsko nadoblast / biti pod nadoblastjo Frankov / priti pod tujo nadoblast oblast; pren., ekspr. nadoblast dogmatičnih idej ∙ knjiž. slaba stran njenega značaja ima nadoblast nad dobro stranjo prevladuje, je močnejša; knjiž., ekspr. na vsakem koraku mu je kazala svojo nadoblast da odloča, ukazuje ona ♪
- nadobúden -dna -o prid. (ú ū) knjiž. nadarjen, veliko obetajoč: umrl je mlad, nadobuden umetnik / ekspr.: v zibelki se je na vse grlo drl njun nadobudni potomec; njihov nadobudni sinko je pri izpitu spet padel; pren., ekspr. nadobudno pomladansko sonce ♪
- nadobúdnež -a m (ȗ) knjiž., ekspr. nadarjen, veliko obetajoč moški: nadobudnež se je dobro izkazal; slikarski nadobudneži ♪
- nadobúdnica -e ž (ȗ) knjiž., ekspr. nadarjena, veliko obetajoča ženska: sosedova nadobudnica / filmska nadobudnica ♪
- nadolgočásiti -im [u̯g] dov. (á ȃ) ekspr. v veliki meri povzročiti komu dolgčas: zelo jo je nadolgočasil nadolgočásiti se v dolgočasenju doseči veliko mero: ob tej knjigi se je pošteno nadolgočasil ♪
- nadomestíti -ím tudi nadoméstiti -im dov., nadomésti; nadoméstil (ȋ í; ẹ̄ ẹ̑) 1. prevzeti, dobiti položaj, funkcijo a) koga drugega: pri tem delu stroj ne more nadomestiti človeka; on bo nadomestil obolelo delavko / nobena organizacija ne more nadomestiti samoupravnih organov b) česa drugega iste vrste: železobetonski most je nadomestil lesenega / nobena knjiga ne more nadomestiti žive izkušnje; v tem filmu skuša slika nadomestiti besedilo // navadno v zvezi s s, z napraviti, da kaj drugega prevzame, dobi položaj, funkcijo česa: nadomestiti tujo besedo z domačo; nadomestiti naravno hrano z umetno / pri marsikaterem delu so človeka nadomestili s strojem / umrlega še dolgo ne bomo mogli nadomestiti / teta mu je nadomestila mater / dve deski sta mu nadomestili posteljo 2. napraviti, da kdo dobi kaj, kar po vrednosti, količini, funkciji ustreza prejšnjemu: s
transfuzijami so bolniku nadomestili kri / primanjkljaj v blagajni so hitro nadomestili; nadomestiti zamujeno / povzročeno škodo mu bo seveda nadomestil plačal, povrnil // zaradi izgube, pomanjkanja česa narediti, sprejeti kaj drugega: kdor ni deležen ljubezni, skuša to kako drugače nadomestiti / izgubo je nadomestil // dodati manjkajoče: nadomestiti zalogo v trgovini nadomeščèn -êna -o tudi nadoméščen -a -o: manjkajoče šipe so nadomeščene z lepenko ♪
- nadpís -a m (ȋ) kar je napisano nad čim: nadpisi so bili napisani z okroglo pisavo; četrti spev ima nadpis: andante // zastar. napis: knjižica obsega različne pesmi, nadpise, poučne sestavke; nagrobni nadpis / pismo ni imelo ne nadpisa ne podpisa naslova ♪
- nàdpovpréčen -čna -o prid. (ȁ-ẹ̑) ki po meri, stopnji presega večino istovrstnega: nadpovprečna teža, višina novorojenčka / nadpovprečna nadarjenost, sposobnost, volja učencev / nadpovprečen hektarski donos pšenice // nav. ekspr. ki po lastnostih, kakovosti presega večino istovrstnega: to je nadpovprečen človek; film je delo nadpovprečnega režiserja / nadpovprečna pesem; nadpovprečno umetniško delo nàdpovpréčno prisl.: nadpovprečno inteligenten človek; nadpovprečno razvit otrok; sam.: take razmere ne omogočajo nič nadpovprečnega ♪
- nadprážnik -a m (ȃ) knjiž., redko tram, preklada nad vrati: okrašen nadpražnik ♪
- nàdprijèm -éma m (ȁ-ȅ ȁ-ẹ́) šport. prijem, navadno za drog, pri kateren sta palca rok na notranji strani: nadprijem in podprijem ♪
- nadrástiti -im dov. (á ā) knjiž. razdražiti, razvneti: kaj ga je tako nadrastilo / nadrastiti psa na ovce naščuvati ♪
- nadražíti in nadrážiti -im, in nadrážiti -im dov. (ȋ á; á ā) 1. z draženjem povzročiti reakcijo: nadražiti vime, da daje več mleka 2. knjiž. razjeziti, razdražiti: pazi, da ga ne boš nadražil / nadražiti čebele, psa 3. redko nahujskati, naščuvati: nadražili so ga zoper mene nadrážen -a -o: nadražen pes; spolno nadražen ♪
- nàdreálen -lna -o prid. (ȁ-ȃ) knjiž. ki presega področje realnega, stvarnega: nadrealen prostor in čas / prikazovanje nadrealnega sveta / mesto je v romanu predstavljeno kot nadkrajevna, nadčasovna, skratka: nadrealna celota ♪
- nàdreálnost -i ž (ȁ-ȃ) knjiž. lastnost, stanje nadrealnega: nadrealnost vizije / glavno osebo je pisatelj prestavil v nadrealnost ♪
- nadréden -dna -o prid. (ẹ̄) knjiž. nadrejen, vodilen: pri tem skladatelju je harmonija nadredni element ♦ lingv. nadredni stavek glavni ali odvisni stavek podredja, od katerega je odvisen drug stavek ♪
6.151 6.176 6.201 6.226 6.251 6.276 6.301 6.326 6.351 6.376