Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
nji (5.226-5.250)
- liberál -a m (ȃ) knjiž. liberalec: liberali in demokristjani / biti po nazorih liberal ♪
- libertín -a m (ȋ) 1. zgod., pri starih Rimljanih nekdanji suženj, ki mu je gospodar dal svobodo; osvobojenec: libertini in patroni 2. knjiž., redko svobodomislec: biti po nazorih libertin ♪
- libertínec -nca m (ȋ) knjiž. svobodomislec: nazori libertincev ♪
- libertinízem -zma m (ȋ) knjiž., redko 1. svobodomiselnost, svobodomiselstvo: vpliv libertinizma na pisatelja 2. razuzdanost, razvratnost: libertinizem bogataške družbe ♪
- líce -a s (ȋ) 1. nav. mn. del obraza ob strani nosu in ust: napihniti lica; poljubiti na obe lici; uščipniti v lice; pobožati otroka po licu; po licih tečejo solze; bleda, napeta, rdeča, povešena, vroča lica; eno lice je že obrito; jamica na licu; imeti znamenje na desnem licu; lica kakor mleko in kri bela in rdeča / ekspr. lica ji gorijo od zadrege / v lica ga zebe; biti rdeč v lica 2. star. prednja stran glave; obraz: opazovati v ogledalu svoje lice; gledal ga je naravnost v lice; v lice mu je zapihal oster veter; nagubano, okroglo, upadlo, zagorelo lice; izraz na licu se ni spremenil / na licu se ji bere skrb 3. stran tkanine, pletenine, usnja, ki ima bolj izdelan, lepši videz kot druga stran: lice blaga je obledelo; prišiti krpo kar na licu / tkanina z dvojnim licem / obračati blago na lice in narobe; na lice plesti same desne petlje // prednja, prava stran, zlasti kovanca, bankovca
ali medalje: položiti igralno karto z licem navzgor; lice bankovca, čeka, kovanca 4. knjiž. pročelje, fasada: pred vhodnimi vrati so stopnice, lice je lepo pobeljeno 5. knjiž., s prilastkom podoba, videz, zunanjost: lice pokrajine se je zdaj popolnoma spremenilo; dati okolici kulturnejše lice; soba je dobila bolj prijazno lice; mesto izgublja starinsko lice; prizadevanje za lepše lice mesta / njegova navzočnost je dala prireditvi slovesno lice / ekspr., z oslabljenim pomenom: izbrisati kaj z lica zemlje; te ideje bodo spremenile lice družbe in sveta 6. neustalj., v prislovni rabi, v zvezi na licu mesta tam, kjer se kaj zgodi, je; na kraju samem: storilca so prijeli na licu mesta; skupina je gradivo zbirala na licu mesta // brez odlašanja, takoj: ukrepal je na licu mesta ● star. ko je to slišal, se mu je lice razjasnilo obraz; star. oblaki so se razgrnili in mesec je pokazal svoje lice je postal viden;
star. šele zdaj je pokazal svoje pravo lice obraz; ekspr. kri mu je zalila lica zardel je; ekspr. vsa kri mu je izginila iz lic prebledel je; star. v lice kaj povedati komu v obraz, v brk; knjiž. na licih ji cvetejo rože je mlada in lepega obraza; star. poznam ga po licu, po imenu ne navidez ◊ lov. izboklina na levi strani kopita lovske puške, kamor se nasloni lovčevo lice ♪
- liceálen -lna -o prid. (ȃ) zastar. licejski: licealni študij / licealna knjižnica ♪
- licéjka -e ž (ẹ̄) 1. dijakinja, učenka liceja: gruča licejk 2. žarg. Licejska knjižnica v Ljubljani: študirati v licejki; vodja licejke ♪
- licéjski -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na licej: licejski profesorji / Licejska knjižnica v Ljubljani v 19. stoletju in v začetku 20. stoletja študijska knjižnica v Ljubljani ♪
- licemér -a m (ẹ̑) knjiž., redko licemerec, hinavec: ta človek je licemer ♪
- licemérec -rca m (ẹ̑) nav. ekspr. licemerski človek: licemerci so se javno zgražali, skrivaj pa jo občudovali; taka vzgoja naredi iz otrok licemerce / knjiž. stari licemerec ga je sprejel prijateljsko, čeprav je snoval zaroto proti njemu hinavec ♪
- liceméren -rna -o prid. (ẹ̄) knjiž. licemerski, hinavski: licemerni ljudje / licemerna morala / licemeren smehljaj ♪
- licemériti -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž., nav. ekspr. licemersko se vesti ali govoriti, hliniti se: licemeril je in jim lagal; zavestno, zvito licemeriti ♪
- licemérje -a s (ẹ̑) knjiž., redko licemerstvo, hinavščina: bičati licemerje meščanske družbe ♪
- licemérski -a -o prid. (ẹ̑) nav. ekspr. ki se kaže poštenega, dobrega, čeprav v resnici ni tak: licemerski ljudje; licemerska meščanska družba / licemerska morala; licemersko govorjenje // knjiž. hinavski, neiskren, neodkrit: licemerski prijatelji / besede so bile prijazne, toda licemerske licemérsko prisl.: licemersko brezčutna sodba ljudi ♪
- licemérstvo -a s (ẹ̑) nav. ekspr. licemersko vedenje ali govorjenje: satirik biča licemerstvo; licemerstvo in svetohlinstvo / knjiž. biti prijazen brez licemerstva hinavščine ♪
- licénca -e ž (ẹ̑) 1. pooblastilo za izkoriščanje tujega patenta, modela, žiga: odkupiti licenco; delati televizorje po tuji licenci; licenca za elektronske varilne aparate; domač proizvod po italijanski licenci 2. šport. dovoljenje za opravljanje kake športne funkcije ali za nastopanje: trenerjeva licenca je prenehala veljati / vodniška licenca / pokazati licenco tako dovoljenje v pismeni obliki 3. knjiž., redko dovoljen odmik, odstopanje od ustaljenih pravil, ravnanja: dovolil si je nekaj licenc; režiserske licence ◊ film. licenca dovoljenje za javno prikazovanje filma, ki ga izda nosilec materialnih avtorskih pravic; lit. poetična licenca pesnikova pravica, da se zaradi metričnih zahtev oddalji od kakega jezikovnega pravila; taka oddaljitev, pesniška svoboščina ♪
- líčenje -a s (ȋ) glagolnik od ličiti1: ličenje vek; knjiga o ličenju in kozmetiki sploh / ličenje avtomobilov ♪
- ličílo -a s (í) 1. sredstvo za barvanje, lepšanje obraza: uporabljati ličila; poudariti oči z ličilom; plast ličila / svetlo ličilo za ustnice 2. knjiž., redko barva, lak: nanašati ličilo 3. zastar. loščilo (za čevlje): škatlica ličila ♪
- ličínka -e ž (ȋ) zool. žival na razvojni stopnji med jajčecem in bubo ali med jajčecem in razvito živaljo: ličinka se levi, zabubi, zaprede; ličinka zleze iz jajčeca / žuželčje ličinke; uničevati ličinke koloradskega hrošča; ličinke trakulje; ličinke žab paglavci ♪
- lído -a m (ȋ) knjiž., redko peščena obala, plaža: hoditi po lidu ♦ geogr. podolžna sipina, ki loči zaliv ali obrežno jezero od morja ♪
- líj -a m (ȋ) knjiž. lijak: stekleni liji / dno mogočnega apnenčastega lija ♪
- liják -a m (á) 1. priprava za zlivanje tekočine v posodo skozi majhno odprtino: z lijakom doliti vina v steklenico; pločevinast, steklen lijak; grlo lijaka ∙ ekspr. ti bi rad, da bi ti vlivali znanje z lijakom da bi ga pridobil brez prizadevanja, truda; šalj. nürnberškega lijaka ni ni načina, ki bi omogočal pridobivanje znanja brez prizadevanja, truda // kar je po obliki ali funkciji podobno lijaku: v globino se spušča strm lijak in kmalu preide v navpične stene; granate so izkopale globoke lijake; napravil je z dlanmi lijak, jih nastavil na usta in zaklical / prah se v lijaku vrtinči kvišku 2. na zid pritrjena posoda za odtok odvečne, umazane vode: zliti pomije v lijak; umiti si roke pri lijaku / kuhinjski lijak; vodovodni lijak / lijak dobro požira, je zamašen odvodna cev pri tej posodi ◊ agr. lijak za seno jašek, po katerem se spušča seno v hlev; jašek za seno; meteor. lijak
tornada osrednji del tornada, v katerem je zračni pritisk izredno znižan; teh. polnilni lijak del priprave, naprave, skozi katerega se stresa, daje material vanjo ♪
- lijákast -a -o prid. (á) podoben lijaku: lijakaste grape; granate so izkopale lijakaste jame; zvrtati lijakasto luknjico / obleka z lijakastimi rokavi; lijakasto ustje reke ♦ bot. lijakasti cvet cvet z lijakasto podaljšanim cvetnim vencem lijákasto prisl.: dohod se lijakasto razširi ♪
- líjast -a -o prid. (ȋ) knjiž. lijakast: granata je izkopala lijasto jamo / lijasto ustje reke líjasto prisl.: lijasto se zoževati ♪
- lík 1 -a m (ȋ) 1. oseba kot literarna, dramska upodobitev: podati življenjsko pristen lik; igralec je ustvaril prepričljiv lik te zgodovinske osebe; filmski, igralski, odrski liki; to je najlepši ženski lik v njegovih romanih; liki v tragediji; ekspr. Shakespearova galerija človeških likov / dramski lik // s prilastkom oseba kot nosilec kake lastnosti: igralec je dobro podal lik gizdalina; junaški lik iz naše revolucije; lik borca in heroja / z oslabljenim pomenom vzgajati socialistični lik človeka 2. knjiž., navadno s prilastkom likovno upodobljen predmet ali živo bitje; kip, podoba: lesen lik sejalca; lik zveri; lik iz kamna; lik na kovancu; znamke s pesnikovim likom; pren. duhovni lik pesnika ∙ knjiž. njen lik mu je vedno pred očmi obraz, podoba, postava 3. kar je likovno upodobljeno sploh: risati po pesku nekakšne like; okrasni
liki na ploskvi 4. geom. tvorba, sestavljena iz točk, premic in ravnin: izračunati ploščino lika / enakokotni lik; ploskovni, prostorski lik; podobni, skladni liki; raznostranični lik / geometrijski lik 5. igr. obrazec, razdeljen v kvadrate, v katere se vnašajo določene rešitve: vpisati besedo, črko v lik / magični lik pri katerem se iste besede ponovijo vodoravno in navpično tako, da se križajo ◊ šport. lik kar nastane ob spremembi smeri na smučeh; skupina med seboj povezanih elementov umetnostnega drsanja; obvezni liki liki umetnostnega drsanja, ki so glede na težavnost, izvajanje in število ponovitev natančno predpisani ♪
5.101 5.126 5.151 5.176 5.201 5.226 5.251 5.276 5.301 5.326