Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

nji (276-300)


  1.      rážnjič  -a m (ā) 1. na žaru pečeno svinjsko meso, nabodeno na paličici: jesti ražnjiče; ražnjiči in čevapčiči / peči ražnjiče 2. paličica, navadno kovinska, za nabadanje, pečenje: nabosti na ražnjič ♪
  2.      réšnji  -a -e prid. (ẹ́) 1. star. rešilen: iskati rešnji izhod 2. rel., v zvezi sveto rešnje telo tretji od sedmih zakramentov katoliške cerkve: pridiga o svetem rešnjem telesu // posvečena hostija, ki se deli navadno med mašo: prejeti sveto rešnje telo ◊ rel. (sveto) rešnje telo praznik na drugi četrtek po binkoštih ♪
  3.      sedánji  -a -e [tudi sǝd] prid. (ā) ki je v sedanjosti: umetnost sedanjega časa; sedanji običaji; sedanji pomen tega simbola / njegov sedanji položaj je negotov; sedanja stopnja gospodarskega razvoja; iskati izhod iz sedanjega stanja / sedanji upravitelj; s sedanjim stanovanjem je zadovoljen / sedanja družba, mladina ♦ lingv. sedanji čas čas za izražanje sedanjega dejanja ali oblika za tako izražanje; sedanji pogojnik ♪
  4.      sedánjik  -a [tudi sǝd] m (ā) 1. lingv. glagolska oblika za izražanje sedanjega dejanja: spregati glagol v sedanjiku; prva oseba sedanjika / dramatični sedanjik sedanji čas, ki dovršno preteklo dejanje prikazuje kot sedanje; izkustveni sedanjik sedanji čas, ki izraža na izkustvo oprto, na čas nevezano dovršno glagolsko dejanje; pripovedni sedanjik sedanji čas, ki izraža preteklo dejanje 2. knjiž. sedanjost: zavedati se sedanjika ♪
  5.      sedánjiški  -a -o [tudi sǝd] prid. (ā) nanašajoč se na sedanjik 1: sedanjiška osnova, pripona ♪
  6.      semánji  -a -e [sǝm] prid. (á) star. sejemski: semanji prostor / četrtek je bil semanji dan / semanji vrvež ♪
  7.      sicèršnji  -a -e prid. (ȅ) knjiž. 1. drug, drugačen: o siceršnjih odlikah tega dela ni hotel govoriti; športni in siceršnji tisk mnogo pišeta o tekmovanju 2. običajen, splošen: ravnati v nasprotju s siceršnjimi navadami; čudili so se, saj so poznali njegovo siceršnjo redoljubnost / kljub siceršnjemu hitremu napredku bomo na tem področju še dolgo zaostajali za drugimi sicer ● knjiž. uspešne akcije in siceršnji nastop partizanske vojske so imeli velik odmev sploh ♪
  8.      sínji  -a -e prid. (ȋ) 1. svetlo moder: sinje nebo; ima sinje oči / pesn.: sinje daljave, višave; sinja mesečina; sinje Jadransko morje / sinja barva // knjiž., redko moder: svetlo, temno sinje krilo ∙ knjiž. sinji dim modrikast, sivkast; knjiž. njene debele, sinje ustnice pomodrele 2. pesn. vesel, veder: njegovo srce je polno sinjih pesmi / svetlo, sinje upanje ◊ zool. sinji kit do 34 m dolg, zgoraj jekleno, spodaj svetlo siv kit, Sibbaldus musculus; sinji som velik, človeku nevaren morski pes, Carcharias glaucus; sinje ribe ribe selivke, zlasti sardele, sardoni, skuše, ki se združujejo v velike jate sínje prisl.: sinje obarvati / piše se narazen ali skupaj: sinje moder ali sinjemoder; sinje siva barva ♪
  9.      sinjína  -e ž (í) 1. lastnost sinjega, svetlo modra barva: sinjina neba, oči; sinjina njegove srajce 2. knjiž. kar je sinje: na sinjini, v sinjini okoli njega ni bilo ničesar / oblački na nebesni sinjini na sinjem nebu; hladna sinjina nad polji sinje, rahlo megleno ozračje / dvorana je bila vsa v zlatu in sinjini 3. knjiž. veselje, vedrina: na njenih licih je odsevala sinjina ♪
  10.      sínjiti  -im nedov. (ȋ) knjiž. delati kaj sinje, svetlo modro: svetloba je sinjila pepel v kaminu sínjiti se sinje, svetlo modro se odražati, kazati: nebo se sinji ♪
  11.      sinóčnji  -a -e prid. (ọ̄) ki je bil včeraj zvečer ali včeraj ponoči: spomnil se je sinočnjega pogovora; te ukrepe so sprejeli na sinočnji seji ♪
  12.      skôrajšnji  -a -e prid. (ō) nav. ekspr. 1. ki je (bil) blizu uresničenja: zavarovati kaj pred skorajšnjim propadom; rešiti koga skorajšnje pogube 2. časovno zelo malo oddaljen: veseliti se njegove skorajšnje vrnitve; želeti komu skorajšnje ozdravljenje / prosim za skorajšnji odgovor da mi čimprej odgovorite ∙ na skorajšnje svidenje ob slovesu izraža pozdrav in željo po čimprejšnjem ponovnem srečanju ♪
  13.      skóznji  -a -e prid. (ọ̑) teh. ki je, sega skozi kaj: skoznja luknja / pokrov je pritrjen s skoznjimi vijaki ♪
  14.      skrájnji  -a -e prid. (ȃ) knjiž. skrajen: skrajnji deli gorovja / v skrajnjem trenutku se je premislil / skrajnja razdraženost; skrajnje nasprotje skrájnje prisl.: skrajnje moderen pesnik; delo je bilo skrajnje naporno ♪
  15.      skrínjica  -e ž (í) manjšalnica od skrinja: skrinjica je bila polna zlatnikov; pisma hrani v leseni skrinjici / glasbena skrinjica ● črna skrinjica ali skrinjica brez liste nekdaj v katero odda volilno kroglico volivec, ki se ne strinja z uradno predlaganimi kandidati; glasovalna ali volilna skrinjica za oddajanje glasovnic; nar. polšja skrinjica past za polhe; skrinjica za nakit šatulja ◊ aer. črna skrinjica ognjevzdržna, zelo zaščitena naprava za avtomatično registriranje vseh podatkov o letu, pogovorov in drugih zvočnih signalov v pilotski kabini; ptt pisemska skrinjica zaprta, navadno omarici podobna priprava z režo za dostavljena pisma, sporočila ♪
  16.      slédnji  -a -e prid. (ẹ̑) knjiž. 1. vsak: slednji človek bi moral to vedeti / prihajala je slednji dan 2. nazadnje omenjeni, zadnji: potrebni sta vestnost in poštenost, slednje lastnosti pa on nima; sam.: nekateri so rekli, da je pošten, drugi so trdili, da ni. Prav so imeli slednji; slednji se bo tega še dolgo spominjal ♪
  17.      slédnjič  prisl. (ẹ̑) knjiž. nazadnje, končno: slednjič je sprevidel, da je vse zaman / prebudil se je, si pomel oči, zazehal in se slednjič pretegnil ♪
  18.      slônji  -a -e prid. (ȏ) nanašajoč se na slone: slonja ušesa / slonji mladič / slonja čreda / ekspr. njegova slonja hoja nerodna, okorna ♪
  19.      slovénji  -a -e prid. (ẹ̄) nar. koroško slovenski: slovenje knjige; prisl.: govoriti po slovenje ♪
  20.      snóčnji  -a -e prid. (ọ̄) ki je bil včeraj zvečer ali včeraj ponoči: snočnjega dogodka ne bo nikoli pozabil; razprava na snočnji seji / hvaležen ji je bil za snočnji večer ♪
  21.      sosédnji  -a -e prid. (ẹ̑) 1. ki je najbližje česa v kaki smeri: stopiti v sosednji prostor; sosednji vrh; sosednje omizje // ki živi, prebiva blizu koga: sosednji gospodar; sosednja plemena / bolezen se je razširila tudi na vsa sosednja drevesa bližnja 2. ki ima s kako državo, ozemljem isto, skupno mejo: imeti dobre odnose s sosednjimi državami, občinami ♪
  22.      spódnji  -a -e prid., spódnjejši in spódnejši (ọ̑) 1. ki leži, je nižje: spodnji del obraza, trupa; spodnji del zidu je vlažen; na spodnjem delu okovana palica; njegova hiša stoji v spodnjem koncu vasi; spodnji prostori hiše; spodnji rob jopice; spodnje police so prazne / spodnji mlinski kamen; spodnji zobje; pog. spodnja stranka se pritožuje, ker kričimo stranka, ki stanuje pod našim stanovanjem / Spodnja Dobrava // ki je, leži najnižje: spodnji gumb se je odtrgal; spodnja stopnica; dosegel je spodnjo vejo 2. ki je, se nahaja pod čim drugim, pod površino: spodnji del usnja; spodnja plast ceste / spodnje usnje usnje za spodnje in notranje dele obutve // ki se nosi neposredno na telesu: spodnje hlače; moško, žensko spodnje perilo / spodnje krilo 3. v zvezi spodnja stran stran, ki ima manj izdelan, manj lep videz kot druga stran: spodnja stran preproge, usnja / spodnja stran listov 4. nanašajoč se na najnižjo stopnjo, velikost česa: spodnja starostna meja; spodnja dovoljena teža; spodnja vrednost ● spodnji dom angleškega parlamenta dom, ki ga sestavljajo voljeni poslanci; sedeti na spodnjem koncu mize delu mize, ki je nasproti čela; star. potovati po spodnjih krajih po južnejših, južnih krajih; zastar. spodnji sloji prebivalstva nižji sloji; star. Orfej se je odpravil v spodnji svet v podzemlje; spodnji veter veter, ki piha s spodnje strani, iz doline ◊ anat. spodnja čeljustnica; spodnja okončina noga; fiz. spodnja meja frekvence zvoka najmanjša frekvenca zvoka, ki je s sluhom še zaznavna; geogr. spodnji tok reke zadnji del reke blizu izliva; geol. spodnja kreda najstarejši del krede; mat. spodnja aproksimacija približna vrednost, ki ne presega prave vrednosti; navt. spodnji krov krov pod glavnim krovom, ki zapira skladišča; spodnje jadro križno jadro, nameščeno najnižje na jamboru; zool. spodnji grgavec organ ptic ob prehodu sapnika v oba dušnika, s katerim se tvorijo glasovi; sam.: pog. spodnji pravijo, da preveč ropotate; star. bil je sam ta spodnji hudič ♪
  23.      spódnjica  -e ž (ọ̑) spodnje krilo: krilo je imela dvignjeno, da se je videla spodnjica; flanelasta, svilena spodnjica; nabrana, poškrobljena spodnjica ♪
  24.      spódnjice  -dnjic ž mn. (ọ̑) spodnje hlače: obleči spodnjice in majico / bil je v samih spodnjicah in bos / dolge spodnjice ♪
  25.      spomladánji  -a -e prid. (á) star. pomladen, spomladanski: spomladanja noč / spomladanji čas ♪

   151 176 201 226 251 276 301 326 351 376  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA