Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
nji (2.676-2.700)
- fravdulénten -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž., redko goljufiv, nepošten: fravdulenten človek ♪
- frčáti -ím nedov. (á í) ekspr. 1. hitro, slišno leteti: kokoš je v loku frčala na tla / nad njim je frčalo letalo / krogle so frčale okoli glav; kamenje je frčalo po zraku // letati, švigati: kobilice so frčale sem ter tja / trske so frčale na vse strani odletavale; listi že frčijo iz knjige se trgajo, odpadajo / dekleta so frčala iz ene sobe v drugo tekala 2. dov. in nedov., pog. biti izključen, odpuščen (iz službe): to je pa že tak prestopek, da bo frčal // žarg., šol. ne izdelati v šoli, pri izpitu; pasti: kdor ne zna formul, bo frčal; pri vsakem izpitu je vsaj enkrat frčal 3. kazati ljubezensko vznemirjenost, biti zaljubljen: premlada je še, da bi frčala / frči za njim ♪
- frênč -a m (ȇ) 1. tekst. gosta, progasto tiskana bombažna tkanina: srajca iz frenča 2. v ruskem okolju vojaški suknjič s štirimi našitimi žepi in dragonarjem ♪
- frenétičen -čna -o prid. (ẹ́) knjiž. buren, hrupen: frenetičen aplavz; frenetičen smeh; frenetično žvižganje // divji, razbrzdan: frenetičen ples / frenetično navdušenje frenétično prisl.: frenetično vzklikati ♪
- frivólen -lna -o prid. (ọ̑) knjiž. lahkomiseln, neresen, objesten: frivolen ton govorjenja; frivolne pesmi / frivolen ljubimec / frivolna izvedba dela lahkotna, igriva // ekspr. nesramen, opolzek: frivolni dovtipi; frivolno opisovanje zunanjosti frivólno prisl.: frivolno govoriti ♪
- frivólnež -a m (ọ̑) knjiž. lahkomiseln, neresen človek ♪
- frivólnost -i ž (ọ̑) knjiž. lahkomiselnost, neresnost: fantovska frivolnost / delo predstavlja višek pariške frivolnosti in lahkotnosti ♪
- frondêrstvo -a s (ȇ) knjiž., redko odporništvo, nezadovoljstvo, rovarjenje: intelektualno fronderstvo ♪
- frontispíc -a in frontispíce -ea [druga oblika -is] m (ȋ) biblio. podoba in okraski na naslovni ali prednaslovni strani v knjigi ♪
- frustrácija -e ž (á) knjiž. duševno stanje neugodja zaradi nasprotja med željami in možnostmi, ki jih nudi okolje: socialna frustracija; nezadovoljstvo in frustracija delavcev ♪
- frustrírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. povzročiti pri kom frustracijo: frustrirati otroka frustríran -a -o: frustrirane osebnosti ♪
- fulminánten -tna -o prid. (ȃ) knjiž. ognjevit, navdušujoč: fulminanten članek, govor ♪
- fundácija -e ž (á) knjiž. 1. materialna sredstva za ustanovitev, vzdrževanje kake ustanove: fundacija za akademijo // redko ustanova: podpirati razne fundacije 2. utemeljitev, podkrepitev: nezadostna razumska fundacija ♪
- fundamentálen -lna -o prid. (ȃ) osnoven, temeljen: omenjena knjiga je fundamentalno delo v tej stroki; dobiti, nuditi fundamentalno znanje / fundamentalno znanstveno raziskovanje fundamentálno prisl.: fundamentalno se razlikovati ♪
- fundátor -ja m (ȃ) knjiž., redko ustanovitelj, utemeljitelj: fundator akademije ♪
- fundírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. napraviti temelj čemu: stolpnico so dobro fundirali; fundirati s hrastovimi piloti; pren. filozofsko fundirati prepričanje 2. knjiž. dati materialna sredstva za ustanovitev, vzdrževanje kake ustanove, podpreti: z znatno vsoto je fundiral umetnostno galerijo fundíran -a -o: materialno dobro, slabo fundirane znanstvene ustanove; racionalno fundirana fantazija ♦ fin. fundiran dolg dolg, za katerega so zagotovljena sredstva za plačilo obresti in odplačevanje dolga ♪
- fúndus -a m (ȗ) knjiž., navadno s prilastkom celotna količina stvari, ki so navadno podlaga kake dejavnosti; fond: izjemno bogat fundus knjižnice / zasebne turistične sobe predstavljajo zanesljiv fundus v turizmu; pren. fundus znanja ♦ gled. zbirka rabljenih gledaliških kostumov in kulis; prostor, kjer jih hranijo ♪
- fúnkcija -e ž (ú) 1. navadno s prilastkom kar mora kdo delati glede na svoj namen; naloga, vloga: odbor že opravlja svoje funkcije; družbena funkcija umetnosti; izobraževalna funkcija šole; vzgojna funkcija kazni; odmiranje državnih funkcij / vsako kolesce ima svojo funkcijo; ugotoviti funkcijo jeter v organizmu; po funkciji podobni organi / samostalnik v funkciji prislova // dejavnost v družbenem ali političnem življenju, združena navadno z določenim namenom: razrešili so ga vseh funkcij; odpovedati se funkciji; dobiti, sprejeti funkcijo; bil je znova izvoljen v isto funkcijo / tajniška funkcija; funkcija predsednika / opravljal je razne javne, politične funkcije 2. opravljanje, izpolnjevanje značilne naloge, zlasti pri kakem organu, delovanje: funkcija organa slabi; okvarjena funkcija srca / upadanje življenjskih funkcij ♦ psih. duševne funkcije temeljne oblike manifestacije človekove
duševnosti v razmerju do zunanjega sveta 3. mat. količina, katere vrednost je odvisna od drugih količin, odvisna spremenljivka: narisati sliko funkcije / eksponentna funkcija; kvadratna funkcija; linearna funkcija; trigonometrična funkcija; definicijsko območje funkcije 4. knjiž. pojav, ki je odvisen od drugega: umetnost mu je najvišja funkcija duha ♪
- funkcionalízem -zma m (ȋ) knjiž. usmerjenost, ki poudarja namenskost, uporabnost: funkcionalizem v arhitekturi / usmeritev sociološke teorije v funkcionalizem ♪
- fúror -ja in -órja m (ȗ, ọ̑) knjiž. besnenje, divjanje: tevtonski furor / pooseb. omenjeni šahist je bil pravi turnirski furor ♪
- furtimáški -a -o prid. (á) knjiž., slabš. skriven, tajen: furtimaška prepisovanja dela ♪
- futúr -a m (ȗ) lingv. prihodnji čas: izražanje s futurom ♪
- futurologíja -e ž (ȋ) veda, ki proučuje prihodnji razvoj človeštva, možnosti življenja v prihodnosti: ukvarjati se s futurologijo; razvoj futurologije ♪
- fuzíja in fúzija -e ž (ȋ; ú) knjiž. spojitev, združitev: fuzija bank, podjetij / fuzija dveh revij ♦ fiz. jedrska reakcija, pri kateri se združujejo jedra z majhno atomsko maso in sprošča energija; zlitje ♪
- fuzionírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. spojiti, združiti: fuzionirati podjetja; banki, stranki sta se fuzionirali ♪
2.551 2.576 2.601 2.626 2.651 2.676 2.701 2.726 2.751 2.776