Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

nji (2.601-2.625)


  1.      filistéjski  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. filistrski: razburjal ga je filistejski mir in samozavest ♪
  2.      filistéjstvo  -a s (ẹ̑) knjiž. filistrstvo: kritika filistejstva ♪
  3.      filíster  -tra m (í) nav. slabš. samozadovoljen, v mišljenju in dejanju omejen človek: biti, postati filister; boril se je proti filistrom; literarni filister / bil je čisto vsakdanji filister malomeščan, neizobraženec ♪
  4.      filistrózen  -zna -o prid. (ọ̑) knjiž. filistrski: filistrozen človek; filistrozno malomeščanstvo / filistrozna publika / filistrozna morala ♪
  5.      filistróznost  -i ž (ọ̑) knjiž. filistrstvo: loteva se ga filistroznost ♪
  6.      filmotéka  -e ž (ẹ̑) sistematično urejena zbirka filmov: filmoteka ozkega filma / poleg knjižnice je filmoteka ♪
  7.      filologíja  -e ž (ȋ) veda o jeziku, književnosti in kulturi skupine narodov: slovanska filologija / klasična filologija // veda, ki proučuje pisane spomenike, zlasti z jezikovnega in kulturnozgodovinskega stališča: raziskave na področju filologije ♪
  8.      filozóf  -a m (ọ̑) 1. strokovnjak za filozofijo: grški filozofi; filozof materialist; nazori filozofa 2. kdor premišlja, razglablja o splošnih življenjskih vprašanjih; mislec, modrec: bil je največji filozof med nami; vse sprejema kot filozof / ekspr. postal je cel filozof 3. pog. slušatelj filozofske fakultete: filozofi in medicinci 4. do 1848 študent vmesne šole med šestletno gimnazijo in univerzo ♪
  9.      filozofáster  -tra m (á) slabš. kdor neznanstveno razpravlja o filozofskih vprašanjih: domišljavo frazarjenje filozofastrov ♪
  10.      filozofíja  -e ž (ȋ) 1. veda, ki proučuje naravo sveta, njegov ustroj in položaj človeka v njem: zgodovina filozofije / proučevati filozofijo / star. čista filozofija ♦ filoz. proučevanje biti in bistva tega, kar biva // s prilastkom ta veda, to proučevanje, vezano na določenega filozofa, na določeno filozofsko smer: eksistencialistična filozofija; Heglova filozofija; idealistična, materialistična filozofija / antična filozofija 2. s prilastkom sistem teoretičnih načel kakega znanstvenega, umetniškega področja: filozofija države, zgodovine; strokovnjak za pravno filozofijo 3. sposobnost premišljanja, razglabljanja o splošnih življenjskih vprašanjih: nekoliko filozofije ima vsak človek / izpovedovati svojo življenjsko filozofijo 4. pog. filozofska fakulteta: vpisati se na filozofijo; študentje filozofije / doktor filozofije nekdaj doktor ene izmed znanosti, ki se predavajo na filozofski fakulteti 5. do 1848 vmesna šola med šestletno gimnazijo in univerzo ♪
  11.      fín  -a -o prid., finéjši (ȋ) 1. ki se vede v skladu z družabnimi pravili in se izbrano oblači: opraviti ima s samimi finimi ljudmi; vstopila je fina dama / preveč je fin, da bi to rekel rahločuten, obziren / fino govorjenje, vedenje / iron. fine metode // nav. ekspr. ki je iz višjih slojev družbe: fina družina; išče samo fino družbo 2. pog., s širokim pomenskim obsegom ki je višje, bolj izbrane vrste; boljši, izbran: kadi le fine cigarete; pripravila je same fine jedi; fina blaga; fino pecivo / kuha zelo fino kavo okusno; pri njih dobite res fino sadje dobro, kvalitetno / fin vonj / kakšen fin zrak je tukaj čist, svež; fina kombinacija barv zelo ustrezna, lepa; to je res fina šala duhovita, domiselna 3. lepo, nežno oblikovan: ima fin obraz; fine roke / fine linije; fina pisava / fina dlaka; fina polt gladka, mehka // zelo natančno, podrobno izdelan: fini izdelki domače obrti; fina risba / fina izdelava / fina mehanika finomehanika; fino brušenje brušenje, pri katerem dobi predmet dokončno velikost in obliko ter gladko površino // zelo občutljiv, izostren: s finim ženskim čutom je vse prav hitro uganila / fina ironija 4. zelo droben, zelo tanek: fini prašni delci; fini kamenčki; fina vlakenca / fin pesek; fina moka ◊ grad. fini omet omet iz drobnega peska, s katerim se navadno zaključuje obdelava stene fíno 1. prislov od fin: fino se oblačiti, vesti; fino oblikovane ustnice; fino zmlet pesek 2. pog. izraža visoko stopnjo, intenzivnost: fino se je udaril / fino so se zabavali 3. pog., v medmetni rabi izraža navdušeno pritrjevanje: fino, vsi smo za ta predlog ♪
  12.      finále  -a m (ȃ) 1. šport. zadnje in odločilno tekmovanje izbranih, najboljših: naše moštvo je prišlo v finale; reprezentanca se je uvrstila v finale; finale za prvenstvo gimnazije v namiznem tenisu 2. knjiž. zadnji del kakega dela, dogajanja; zaključek, konec: finale drame, romana 3. muz. zadnji stavek večstavčne instrumentalne skladbe ali zadnji del opernega dejanja: simfonija je izzvenela v mogočnem finalu ♪
  13.      finálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na finale, zaključen: finalni turnir; finalno srečanje, tekmovanje / finalni prizor // ki zajema zadnjo stopnjo izdelovanja, obdelovanja: finalna dela na stavbi še niso končana / finalna industrija / finalni izdelki izdelki za neposredno uporabo 2. knjiž. usmerjen k namenu, cilju: finalno opazovanje duševnosti ♦ lingv. finalni stavek odvisni stavek, ki izraža namen dejanja nadrednega stavka; namerni odvisnik ♪
  14.      finalíst  -a m (ȋ) 1. šport. posameznik ali moštvo, ki doseže pravico za nastop v finalu: finalista sta reprezentanci Italije in Jugoslavije; na osnovi tega tekmovanja bodo določeni finalisti 2. kdor je udeležen v zadnji stopnji izdelovanja, obdelovanja: tovarna bo finalist težkih vozil ◊ filoz. pristaš finalizma ♪
  15.      finalizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) publ. biti udeležen v zadnji stopnji izdelovanja, obdelovanja: tovarna sama finalizira polovico proizvedenega porcelana; finalizirati za izvoz finalizíran -a -o: finalizirani proizvodi ♪
  16.      finánca  -e ž (ȃ) 1. star. finančni urad: financa in davkarija sta v sosednji ulici 2. nekdaj finančna straža: v vas je prišla financa ♪
  17.      finánčen  -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na finance: finančni načrt; proračunski finančni sistem; finančna politika; organizacija finančnega poslovanja / finančni polom, uspeh; industrijska in finančna moč države; neomejene finančne možnosti; priti v finančno odvisnost; finančne težave; finančno stanje občine; materialno-finančni problemi podjetja / delovno mesto finančnega knjigovodje; finančni minister / finančni urad / finančna straža nekdaj organ, ki nadzira proizvodnjo ali promet raznega blaga zaradi preprečitve davčnih utaj ◊ ekon. finančni kapital bančni kapital, udeležen v industriji; finančna oligarhija; jur. finančno pravo finánčno prisl.: finančno močnejši trusti; ustanova je finančno samostojna; sam.: pog. naš finančni finančni knjigovodja ♪
  18.      finansjé  -ja in financiér -a [finansje -ja] m (ẹ̑) knjiž. financer: finansjeji raziskovalnega dela ♪
  19.      fíniš  -a m (ȋ) šport. zadnji, odločilni del tekmovanja v hitrosti: tekač ni zdržal finiša; sto metrov pred ciljem je prešel v finiš; v finišu je bil tekmec hitrejši; začel je s silovitim finišem / dirkač je na prvenstvu pokazal odličen finiš // publ. zadnja stopnja izdelovanja, obdelovanja; finalizacija ♪
  20.      fínta  -e ž (ȋ) 1. pog. prevara, zvijača: pozna njihove finte; to je že stara finta 2. šport. gib pri športni igri, ki naj zmede nasprotnika: pred dvobojem je še enkrat ponovil vse svoje sunke in finte ♪
  21.      fióla  -e ž (ọ̑) knjiž. 1. steklena cevka z ravnim dnom: fiola za tablete; shranjevanje hroščev v fiolah 2. neprodušno zaprta steklenička, navadno z zdravilom za vbrizganje; ampula: pripraviti brizgalko in fiolo za injekcijo ♪
  22.      fiskalíst  -a m (ȋ) knjiž., nav. slabš. kdor pretirano zagovarja fiskalne dajatve: bil je izrazit fiskalist ♪
  23.      fízis  -a m (ȋ) knjiž., redko telesnost: bistvene lastnosti Cankarjevega fizisa in duševnosti ♪
  24.      fižólovka  -e ž (ọ̑) 1. tanjši kol, okrog katerega se ovija visoki fižol: prisekati fižolovko; stožec zloženih fižolovk na njivi; ženska, dolga kot fižolovka 2. fižolova slama: zgrabiti fižolovko na kup; posušena fižolovka 3. voda, v kateri se je kuhal fižol: zaliti s fižolovko / pog. krožnik fižolovke fižolove juhe ♪
  25.      flagránten  -tna -o prid. (ȃ) knjiž., ekspr. zelo očiten, jasen: flagrantna kršitev suverenih pravic dežele; sklepi so v flagrantnem nasprotju s pravico ljudstva do neodvisnosti ♪

   2.476 2.501 2.526 2.551 2.576 2.601 2.626 2.651 2.676 2.701  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA