Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

nji (1.826-1.850)


  1.      disparátnost  -i ž (ȃ) knjiž. lastnost, značilnost disparatnega: disparatnost izhodišč, nazorov ♪
  2.      disparitéta  -e ž (ẹ̑) knjiž. neusklajenost, nesorazmerje: dispariteta cen posameznih proizvodov; dispariteta v produkciji / socialna dispariteta razlike v socialnem položaju ♪
  3.      dispénza  -e ž (ẹ̑) knjiž. oprostitev od zakonskih predpisov ali obveznosti, spregled: dobiti, podeliti dispenzo; prositi za dispenzo; ženitna dispenza ♪
  4.      dispenzácija  -e ž (á) knjiž. podelitev dispenze: papeževa dispenzacija ♪
  5.      dispenzatórij  -a m (ọ́) zastar. uradni farmacevtski priročnik, ki vsebuje osnovne podatke o zdravilnih surovinah, njihovem predelovanju v zdravila in navodila za kontrolo zdravil; farmakopeja ♪
  6.      dispenzírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. knjiž. dati dispenzo, spregled: dispenzirati koga od izpolnitve kake dolžnosti 2. farm. pripraviti in izdati zdravilo ♪
  7.      disperzíja  -e ž (ȋ) 1. kem. zmes razpršene trdne, tekoče ali plinaste snovi in druge snovi: groba disperzija; koloidna disperzija / disperzija gline v vodi 2. knjiž. razpršitev, razkropitev: množična uporaba avtomobilov je privedla do disperzije mest; disperzija prebivalstva / letos je bila disperzija cen v trgovinah zelo visoka ◊ fiz. disperzija svetlobe razstavitev svetlobnega curka na spektralne barve, razklon svetlobe ♪
  8.      dispozícija  -e ž (í) 1. trajna telesna ali duševna pripravljenost za kaj; nagnjenost, dovzetnost: imeti dispozicijo za kaj; biološke, dedne dispozicije; duševne, telesne dispozicije; dispozicija h krvavitvam; dispozicija za bolezen / kulturne dispozicije dobe; pesnikova lirična dispozicija 2. osnutek, načrt za pismeno delo: učenci so napravili dispozicijo za spis; Prešernova dispozicija za Krst pri Savici je zelo natančna // navodilo, napotek: dobiti dispozicije; delati po dispozicijah 3. knjiž. razvrstitev, razporeditev: dispozicija dvoran v muzeju ♪
  9.      disputírati  -am nedov. (ȋ) 1. v srednjem veku udeleževati se disputa: disputirati o filozofiji 2. redko diskutirati, razpravljati: z njimi je težko disputirati ♪
  10.      distánca  -e ž (ȃ) 1. knjiž. dolžina najkrajše črte med dvema predmetoma ali točkama; razdalja, oddaljenost: distanca med objektoma je premajhna; povečati distanco // časovna dolžina, ki loči dva dogodka: distanca do teh doživetij je že precejšnja; časovna distanca 2. kritičen odnos do česa: nima potrebne distance, da bi lahko objektivno presojal sodobne umetniške stvaritve; dogodki so še tako blizu, da je težko dobiti pravo distanco; avtorjeva distanca do snovi ● zna varovati potrebno distanco do podrejenih ni z njimi preveč prijazen, domač; zavzeti distanco do česa izraziti odklonilno stališče do česa; pog. držati ljudi v distanci ne biti z njimi preveč prijazen, domač; gledati na kaj z distanco imeti odklonilno ali nezaupljivo stališče do česa ◊ geom. razdalja med projekcijskim središčem in projekcijsko ravnino (v perspektivi) ♪
  11.      distingvíran  -a -o prid. (ȋ) knjiž. imeniten, odličen, izbran: distingviran gospod; pri njej so se zbirale distingvirane dame / to je bilo čutiti iz njenega distingviranega govora ♪
  12.      distingvíranost  -i ž (ȋ) knjiž. imenitnost, odličnost, izbranost: bahajo se s svojo distingviranostjo in gostoljubjem ♪
  13.      distínkcija  -e ž (í) knjiž. razlikovanje, razločevanje: distinkcija pojmov / poznamo razne distinkcije pojma pomenske različice ♪
  14.      distinktíven  -vna -o prid. (ȋ) knjiž. razlikovalen, razločevalen: distinktivni znaki ♪
  15.      distribúcija  -e ž (ú) organizirano razdeljevanje surovin, blaga: proizvodnja in distribucija blaga, knjig; dobra organizacija distribucije; podjetje za distribucijo filmov / dohodek od distribucije // razdeljevanje, razpošiljanje: sistem za brezžično distribucijo električne energije // publ. distribucijsko podjetje: lani so naše distribucije kupile nekaj odličnih filmov ◊ lingv. distribucija razporejenost jezikovnih pojavov v jeziku; porazdelitev, razvrstitev; soc. starostna distribucija razvrstitev prebivalstva po starosti ♪
  16.      distríkt  -a m (ȋ) 1. v nekaterih državah upravna enota različnih velikosti: dežela je razdeljena na distrikte / distrikti v Ilirskih provincah 2. knjiž. okoliš, področje: gozdni distrikt; tovarniški distrikt ♪
  17.      ditirámbičen  -čna -o prid. (á) knjiž. navdušen, zanosen: ditirambično pismo / ditirambična radost in vznesenost ♪
  18.      ditirámbski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ditiramb: ditirambski zbori / ditirambska pesem / knjiž. ditirambska hvala navdušena, zanosna ♪
  19.      dívan  -a m (ȋ) oblazinjeno ležišče brez stranic, navadno ozko in z dvignjenim zglavjem: sesti na divan; ležati na divanu; v kuhinji je stal star, oguljen divan ♪
  20.      divergénten  -tna -o prid. (ẹ̑) ki je ali postaja vedno bolj različen: pisatelj niha med dvema divergentnima poloma; divergentni kulturni tokovi v srednji Evropi; stališča so bila zelo divergentna / divergentni razvoj ◊ biol. divergentni razvoj organizmov; fiz. divergentni žarki žarki, ki se razhajajo; mat. divergentna vrsta vrsta, pri kateri zaporedje delnih vsot nima limite ♪
  21.      divergírati  -am nedov. (ȋ) knjiž. biti ali postajati vedno bolj različen; iti narazen, razhajati se: življenjske poti nekdanjih sodelavcev divergirajo / divergirati v mišljenju ◊ biol. razvijati se v različne smeri ♪
  22.      divinácija  -e ž (á) knjiž. vedeževanje, prerokovanje ♪
  23.      divinizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. narediti kaj za božansko, pobožanstviti: svoje junake je diviniziral ♪
  24.      divják  -a m (á) 1. mlada rastlina, na katero se cepi cepič žlahtne sorte: cepiti, saditi divjake; češnjevi, jablanovi, trsni divjaki // samoraslo, necepljeno drevo ali trta: divjaki so mu letos bolj obrodili kot cepljeno drevje 2. slabš. človek, ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti: njihov sosed je bil neotesan divjak / na cesti se boj divjakov voznikov, ki neprevidno in zelo hitro vozijo // ekspr. neugnan, razposajen otrok: deček je postal pravi divjak / kadar kdo pride k hiši, zbeži, tak divjak je plašen, neprilagodljiv otrok 3. pripadnik divjega plemena: raziskovati življenje, običaje divjakov; hribovci so živeli še kakor divjaki 4. v stari Avstriji član parlamenta, ki se ni pridružil nobenemu klubu ♪
  25.      divjegléd  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) knjiž. ki divje gleda: mrk, divjegled moški ♪

   1.701 1.726 1.751 1.776 1.801 1.826 1.851 1.876 1.901 1.926  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA