Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

nji (1.676-1.700)


  1.      depozíten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na depozit: depozitna služba; depozitna taksa / depozitna banka banka, ki zlasti sprejema hranilne vloge ♦ ekon. depozitni denar knjižni denar ♪
  2.      depravácija  -e ž (á) knjiž. izprijenost, pokvarjenost: etična in moralna depravacija alkoholika ♪
  3.      depresíja  -e ž (ȋ) 1. med. bolezensko duševno stanje z zmanjšanim zanimanjem za zunanji svet: bolezni so sledile hude depresije; zapadel je v melanholijo in depresijo; biti v depresiji; duševna, nevrotična depresija 2. potrtost, pobitost: neuspeh pri izpitu je povzročil v njem depresijo; moralna depresija; roman pripoveduje o notranjih konfliktih in depresijah ljudi med vojno / življenjska depresija 3. geogr. del kopnega, ki leži nižje od morske gladine: terenska depresija; depresija ankaranske ravnice 4. ekon. doba v gospodarskem ciklusu, ki nastopi po krizi: splošna gospodarska depresija; depresije in recesije 5. meteor., navadno v zvezi barična depresija področje nizkega zračnega pritiska: barična depresija povzroča slabo vreme ♪
  4.      deprimírati  -am dov. in nedov. (ȋ) duševno potreti, pobiti: drama je gledalce deprimirala; pisateljev pesimizem zelo deprimira deprimirajóč -a -e: deprimirajoči dogodki; deprimirajoča glasba deprimíran -a -o: zaradi zadnjih dogodkov so bili ljudje deprimirani ♪
  5.      dêrbi  tudi dêrby -ja [-bi] m (ȇ) 1. dirka plemenskih jahalnih ali kasaških konj, ki se prireja enkrat letno: na letošnjem derbiju je zmagala kobila Rožica; jahalni, kasaški derbi 2. odločilno tekmovanje med starima (športnima) tekmecema, zlasti krajevnima: finalni, krajevni derbi; rezultat derbija / v derbiju kola se je šahovska partija končala neodločeno; neskl. pril.: derbi srečanje, tekma ♦ obl. derbi vzorec luknjičast vzorec na kapici in ob opetniku športnega čevlja ♪
  6.      dêrma  -e ž (ȇ) anat. koža, zlasti glede na zgornji dve plasti: usnjica je del derme / žarg. danes je delal dermo izpit iz dermatologije / žarg. grem na dermo dermatološko kliniko ♪
  7.      desét  desêtih štev. (ẹ̑ é) 1. izraža število deset [10] a) v samostalniški rabi: pet in pet je deset; kaj more eden proti desetim / ura je deset; ob desetih dopoldne; pridem ob desetih (zvečer) 22h; nar. proti desetém deseti uri b) v prilastkovi rabi: deset prstov; tudi neskl.: knjiga v deset(ih) zvezkih; z nekaj deset možmi; stane okoli deset dinarjev ♦ rel. deset božjih zapovedi danih Mojzesu na Sinajski gori // neskl. izraža številko deset: stanuje na Cankarjevi 10; napiši tri ulomljeno z deset / pri izpitu je dobil oceno deset 2. ekspr. izraža nedoločeno večjo količino: na tvoje mesto lahko dobimo deset boljših / deset let ga že nisem videl zelo dolgo ● ekspr. gornjih deset tisoč najbogatejši in najvplivnejši družbeni sloj; pog., ekspr. vseh deset (prstov) si lahko oblizne, če jo dobi naj bo zelo zadovoljen; preg. kdor molči, desetim odgovori; sam.: igr. srčna deset desetica, desetka ♪
  8.      desetérica  -e ž (ẹ̑) skupina desetih oseb: naša športna deseterica je že odpotovala na tekmovanje // knjiž. skupina desetih enot: opombe so na koncu vsake deseterice črtic / zložil je kakšno deseterico pesmi približno deset ♪
  9.      desétkrat  prisl. (ẹ̑) izraža deset ponovitev: desetkrat sedem je sedemdeset; desetkrat prepisati / meter je desetkrat daljši kot decimeter; desetkrat tolikšna hitrost; desetkrat manj // ekspr. veliko, dosti: njihov pes je desetkrat hujši; desetkrat lepši je, kot je bil ♪
  10.      desétništvo  -a s (ẹ̑) knjiž. kar se nanaša na desetega brata: problem desetništva v slovenski literaturi ♪
  11.      desetórica  -e ž (ọ̑) skupina desetih oseb: za turnir so izbrali najboljšo desetorico // knjiž. skupina desetih enot: na razstavo je poslal desetorico najboljših del / od vsega je razumel komaj desetorico stavkov približno deset ♪
  12.      deséttísoči  -ev m mn. (ẹ̑-ȋ) ekspr. nedoločena večja količina: za vsako malenkost si plačal desettisoče, tako malo je bil vreden denar; pri Termopilah se je tristo ljudi bojevalo proti desettisočem / na bojišču je šlo v smrt na desettisoče ljudi ∙ ekspr. zgornji desettisoči najbogatejši in najvplivnejši družbeni sloj ♪
  13.      desiderátum  in deziderát -a [dez-] m, mn. desideráta s tudi dezideráti m (ȃ) knjiž. zaželena stvar, zlasti na kulturnem področju, želja: razstava umetnosti 17. stoletja je že dolgo naš veliki desideratum / seznam desiderat knjig, revij, ki si jih kdo želi izposoditi ali kupiti ♪
  14.      deskà  -è in dèska -e [dǝs] ž, rod. mn. dèsk tudi desák (ȁ ȅ; ǝ̄) 1. ploščat kos lesa iz podolžno razžaganega debla: pooblati, razžagati desko; pribiti desko čez luknjo; iz desk zbita koča; zabiti žebelj v desko; dolga, široka deska; hrastove, smrekove deske; suhe deske so škripale pod nogami; žagana deska; tla iz surovih desk / ekspr. spati na golih, trdih deskah 2. s prilastkom (lesena) plošča, prirejena za različne namene: rezati na kuhinjski deski; likalna deska z blagom prevlečena deska za likanje oblek; obvestilo je bilo pritrjeno na oglasni, razglasni deski; bleščeče osvetljena reklamna deska; risalna deska 3. šport. telovadna priprava, s katere se skače, preskakuje: pognal se je na desko in preskočil konja; z deske je skočil v vodo / odskočna, prožna deska // publ., v zvezi odskočna deska kar omogoča kako dejavnost, izhodišče: odvetniški poklic mu je bil odskočna deska za politično delovanje; okupirano ozemlje jim je služilo kot odskočna deska za nadaljnjo ekspanzijo 4. šah. plošča, razdeljena na kvadratna polja dveh barv, navadno za igranje šaha: postaviti figure na desko / demonstracijska deska; šahovska deska / igrati na prvi deski na tekmovanju igrati kot najboljši igralec v moštvu / žarg. dolgo je bil prva deska moštva najboljši igralec 5. mn., ekspr. gledališki oder, gledališče: z velikim uspehom je nastopil na opernih deskah; to delo želimo videti tudi na domačih deskah / gledališke, odrske deske / zelo mlada je stopila na deske začela igrati v gledališču ◊ agr. deska poševna železna plošča pri plugu, ki odrezano brazdo obrne in zdrobi; čeb. naletna deska deska na spodnji sprednji strani čebelnjaka, kamor sedajo čebele; tisk. deska plošča, na katero se odlaga stavek; zgod. deželna deska v fevdalizmu zemljiška knjiga z vpisi plemiških zemljišč ♪
  15.      deskrípcija  -e ž (í) predstavitev, prikaz česa po zunanjih značilnostih, opis: podrobna deskripcija okolja; avtorjeva pripoved je zdrknila na raven filmske deskripcije; ekspr. omejil se je na golo deskripcijo ♪
  16.      deskriptíva  -e ž (ȋ) knjiž. način dela, po katerem se prikazujejo samo zunanje značilnosti česa: na prvi stopnji študija je prevladovala deskriptiva ♪
  17.      deskriptíven  -vna -o prid. (ȋ) ki predstavlja, prikazuje kaj po zunanjih značilnostih, opisen: v delu prevladuje pozitivistična deskriptivna metoda / deskriptivni realizem ♦ lingv. deskriptivna gramatika slovnica, ki prikazuje jezikovne pojave na eni stopnji razvoja deskriptívno prisl.: govoriti o predmetu samo deskriptivno ♪
  18.      desoláten  -tna -o prid. (ȃ) knjiž. brezupen, obupen: zaiti v desolaten položaj; biti v desolatnem stanju ♪
  19.      desperádo  -a m (ȃ) knjiž., zlasti v latinskoameriškem okolju izgubljenec, obupanec, izobčenec: to je početje desperada; druščina desperadov; pognal se je v boj s srditostjo desperada ♪
  20.      desperát  -a m (ȃ) knjiž. izgubljenec, obupanec: ostal je pijanec in desperat ♪
  21.      desperáten  -tna -o prid. (ȃ) knjiž. brezupen, obupen: desperaten boj; desperatna bolezen / zaradi bolezni je bil čisto desperaten obupan ♪
  22.      destilácija  -e ž (á) fiz. spreminjanje tekočine v paro in te pare v tekočino, prekapanje: destilacija vode / frakcionirana destilacija pri kateri se postopno ločujejo tekoče zmesi na sestavine na osnovi njihovih različnih vrelišč ♦ kem. suha destilacija razkroj organskih snovi pri višji temperaturi brez dostopa zraka ♪
  23.      destilát  -a m (ȃ) z destilacijo dobljena snov, prekapina: čisti destilat; alkoholni destilat; vinski destilat vinsko žganje; pren., knjiž. erotiko pojmuje kot destilat vsega, kar je v človeku ♪
  24.      destilírati  -am nedov. in dov. (ȋ) fiz. spreminjati tekočino v paro in to paro v tekočino, prekapati: destilirati nafto, vodo / destilirati žganje z destilacijo pridobivati destilíran -a -o: destilirana voda; pren., knjiž. uživati lepoto v destilirani obliki ♪
  25.      destinatár  -ja m (á) knjiž. komur je kaj namenjeno, zlasti listina ali spis, prejemnik: destinatar dokumenta ♪

   1.551 1.576 1.601 1.626 1.651 1.676 1.701 1.726 1.751 1.776  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA