Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

nji (1.576-1.600)



  1.      debelorítnica  -e ž () nizko ženska, ki ima debelo zadnjico: krčmarjeva žena je bila dobrodušna debeloritnica
  2.      debelorítnik  -a m () nizko kdor ima debelo zadnjico
  3.      débet  -a m (ẹ̑) fin. leva stran, kolona v knjigovodskih kontih, kamor se vpisujejo obremenitve, v breme
  4.      dêblo  -a s (é) 1. olesenelo steblo dreves: posekati deblo; drevesno deblo; debelo, ravno, suho, vejnato, votlo deblo; brezovo, hrastovo, smrekovo deblo; z mahom poraslo deblo 2. biol. najvišja sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva: deblo brstnic; deblo mnogočlenarjev 3. lingv. s pripono razširjeni koren besede; osnova: ajevsko deblo ◊ anat. možgansko deblo spodnji del možganov; navt. deblo spodnji del sestavljenega jambora; zgod. genealoško deblo grafični prikaz razvoja kake rodbine in rodbinskih zvez
  5.      déca  -e ž (ẹ̑) knjiž. otroci: deca je sedela na peči; gola in lačna deca; kmečka deca / nar. vzhodno, navadno s povedkom v množini moškega ali srednjega spola: deca so utihnili in obstali; ozrla se je po deci, ki so žvečila sladkarije
  6.      decêmber  -bra m (é) dvanajsti mesec v letu: letošnji december; rok za prijave je 15. december; spomnil se je dogodka v (mesecu) decembru / začelo se je (meseca) decembra lani / sedel je ob peči, zunaj pa je bil december decembrsko vreme
  7.      decénij  -a m (ẹ́) knjiž. desetletje: prvi decenij tega stoletja; razvoj znanosti v povojnih decenijih; pred deceniji
  8.      decidíran  -a -o prid. () knjiž. odločen, določen, jasen: decidirana izjava; decidiran odgovor decidírano prisl.: decidirano izjaviti
  9.      decimírati  -am dov. in nedov. () za kazen usmrtiti vsakega desetega (vojaka): ker niso našli krivca, je poveljnik ukazal decimirati četo // knjiž. prizadejati občutno številčno izgubo; zdesetkati: nalezljive bolezni so decimirale prebivalstvo decimíran -a -o: ostanki decimiranega polka
  10.      decizíven  -vna -o prid. () knjiž. odločilen, odločujoč: njegov glas je bil pri posvetovanju deciziven
  11.      dečád  -i ž () nav. slabš. otroci: poulična dečad je porogljivo klicala za njim; vaška dečad
  12.      dedicírati  -am dov. in nedov. () knjiž. opremiti s posvetilom; posvetiti: dedicirati knjigo
  13.      dedikácija  -e ž (á) knjiž. besedilo, napisano navadno v knjigo kot znak spoštovanja, hvaležnosti do koga; posvetilo: avtorjeva rokopisna dedikacija
  14.      dedikacíjski  -a -o () pridevnik od dedikacija: dedikacijski izvod knjige
  15.      dédnost  -i ž (ẹ̄) 1. biol. lastnost organizmov, da se njihove lastnosti prenašajo na potomce: pravila dednosti; nauk o dednosti / naturalisti so skušali dokazati teorijo dednosti 2. dejstvo, da se kaj deduje: dednost prestola
  16.      dédnosten  -tna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na dednost: dednostna teorija v delih naturalističnih pisateljev / knjiž. dednostno pravo dedno pravo
  17.      dedováti  -újem in dédovati -ujem dov. in nedov.; ẹ̄) 1. dobiti premoženje po umrlem: dedovati posestvo; dedovati po stricu; nima sina, ki bi za njim dedoval 2. prevzeti od prednikov: žival deduje barvo dlake; nekatere lastnosti se dedujejo; pren. dedovati stare šege
  18.      dédovski  -a -o prid. (ẹ̄) knjiž. nanašajoč se na dede: ko je gledal vnuka, mu je v očeh žarel dedovski ponos / dedovska kultura; dedovske šege
  19.      dedúkcija  -e ž (ú) knjiž. sklepanje iz splošnega na posamezno: dedukcija in indukcija; napraviti dedukcijo; priti do zaključkov z dedukcijo / publ. ni soglašal z njegovimi dedukcijami
  20.      deduktíven  -vna -o prid. () knjiž. osnovan na dedukciji: deduktivni postopek; deduktivna metoda; deduktivno sklepanje / priti do rezultatov po deduktivni poti deduktívno prisl.: deduktivno presojati
  21.      de fácto  [defakto] prisl. () knjiž. dejansko: de facto odloča sam / nova vlada je priznana de facto, ne pa še de iure
  22.      defektíven  -vna -o prid. () knjiž., redko nepopoln, pomanjkljiv: defektivna tvarina ♦ lingv. defektivna beseda beseda, ki je nepopolna glede na oblikoslovni ali besedotvorni vzorec
  23.      defenzívnost  -i ž () lastnost, značilnost defenzivnega: defenzivnost njihovega boja / pasivna defenzivnost moštva
  24.      defetišizácija  -e ž (á) knjiž. odstranitev videza, da ima kaj posebno moč, vrednost: defetišizacija nacionalne ekonomije
  25.      defetišizírati  -am dov. in nedov. () knjiž. odstraniti videz, da ima kaj posebno moč, vrednost: defetišizirati preživele politične dogme

   1.451 1.476 1.501 1.526 1.551 1.576 1.601 1.626 1.651 1.676  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA