Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

nji (14.751-14.775)


  1.      strníšče  -a s (í) 1. njiva, na kateri je bilo požeto žito: preorati strnišče; kravo je pasel na strnišču / sejati repo po strnišču // po žetvi preostali del žitnih stebel: pleti, puliti strnišče; visoko požeto strnišče / ajdovo, ječmenovo, pšenično strnišče 2. ekspr. neobrita brada: z roko se je pogladil po strnišču / obraz, porasel s sivim strniščem ♪
  2.      strníščen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na strnišče: gnojiti, preorati strniščno njivo / strniščna paša paša na strnišču ♦ agr. strniščni posevek posevek, ki ga sejemo na strnišče; strniščna ajda, repa ♪
  3.      strníščnica  -e ž (ȋ) 1. agr. detelja, posejana v mlad posevek žita: strniščnica lepo uspeva 2. nav. mn., bot. lističaste gobe z obročkom na betu, ki rastejo po strniščih, gnojenih njivah, Strophariaceae: nabirati strniščnice / zelenkasta strniščnica ♪
  4.      strníti  in stŕniti -em, tudi stŕniti -em dov. (ȋ ŕ; ŕ) 1. narediti, da med posameznimi stvarmi ali njihovimi deli ni presledkov: telovadci so strnili vrsto; strniti zavese; čreda se je strnila; razmaknjene veje so se za njim spet strnile / obrvi so se mu strnile v izrazito črto ∙ vojaki so strnili obroč okoli mesta so ga popolnoma obkolili 2. narediti, da dva ali več delov, enot preide v celoto: strniti kmetijska zemljišča / strniti plamenčke v plamen; skupini sta se strnili v eno / strniti zloge v besedo; publ. uporniki so strnili sile so začeli delovati skupno // narediti, da postane kaj enotno, enovito: osvobodilni boj je strnil ljudske množice; idejno strniti partijo 3. narediti kaj jedrnato, zgoščeno: strniti dognanja, razlago / svojo izjavo je strnil v trditev; pogovor se je strnil v eno samo temo stŕnjen -a -o: strnjen gozd; strnjen potek dogodkov; strnjena skupina hiš; podati snov v strnjeni obliki; hoditi v strnjeni skupini; prisl.: strnjeno brati; drevje raste strnjeno skupaj; strnjeno nasajeno grmičje ♪
  5.      stŕnjati se  -am se nedov. (ŕ) knjiž., redko strnjevati se: delavstvo se strnja in organizira ♪
  6.      strnjeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da med posameznimi stvarmi ali njihovimi deli ni presledkov: strnjevati vrsto; čreda se je strnjevala okrog pastirja 2. delati, da dva ali več delov, enot preide v celoto: strnjevati manjše skupine v večje / strnjevati zloge v besede // delati, da postane kaj enotno, enovito: idejno strnjevati partijo ♪
  7.      stróčiti se  -im se nedov. (ọ́ ọ̑) knjiž. delati stroke: grah se že stroči ♪
  8.      stróčnica  -e ž (ọ̑) 1. nav. mn. rastlina s plodovi v strokih: gojiti stročnice; grah, fižol in druge stročnice 2. knjiž. stroku podobna priprava: napolniti cigaretno stročnico / stročnice nabojev tulci ◊ teh. vpenjalna stročnica del vpenjalne naprave v obliki cevi, ki je na enem koncu lijakasto odebeljena in navadno trikrat preklana ♪
  9.      strófa  -e ž (ọ̑) knjiž. enota pesmi iz dveh ali več verzov; kitica: pesem ima pet strof ♪
  10.      strófičnost  -i ž (ọ́) knjiž. pojav ali dejstvo, da je pesem razdeljena na kitice, strofe: ta pesnik priznava rime in strofičnost ♪
  11.      stróg  -a -o prid., stróžji (ọ̑ ọ̄) 1. ki zahteva, pričakuje dosleden red, disciplino: ima strogega očeta, učitelja; njeni starši niso strogi; bil je strog do samega sebe in do drugih; biti strog z otroki / imeti strogo vzgojo // ki izraža, kaže zahtevo po takem redu, disciplini: strog glas, pogled; naredil je strog obraz / njegove besede so bile stroge // ki ne odstopa od določenih pravil, načel: strog kritik, sodnik; ocenjevalci so bili zelo strogi / stroga merila; stroga etična načela 2. ki ne dovoljuje nobene izjeme, nobenega odstopanja: strog predpis, zakon; stroga prepoved kajenja; navodila so zelo stroga / v razredu je vzdrževal strog red; strog ukaz / zdravnik mu je predpisal strogo dieto / od nje so zahtevali strogo diskretnost, molčečnost 3. ki vsebuje, izraža neprizanesljiv, neizprosen odnos: strog izbor člankov; uvesti strog nadzor nad čim; doletela ga je stroga kritika; znan je po strogem ocenjevanju / dobil je strog opomin; tako dejanje zasluži najstrožjo grajo, kazen; strogo ravnanje s prestopniki 4. ekspr. ki se pretirano dosledno, načelno zavzema za kaj: uvršča se med stroge častilce moderne umetnosti; strog republikanec, vegetarijanec 5. nav. ekspr. ki se pojavlja v zelo izraziti obliki: stroga omejenost, razdeljenost področij / stroga doslednost, natančnost; po strogi logiki bi stvar drugače razložili / to je že stroga znanost / klasicistično strog princip zgradbe; stroge sistematske oblike; stroge zakonitosti razvoja / hiše, stvari so stale v strogem redu 6. knjiž. oblikovan preprosto, brez olepšav: v kotu je stala stroga vojaška postelja; pohištvo v sobi je bilo strogo / stroge tapete notranjosti niso polepšale / bluza z visokim, strogim ovratnikom; stroga pričeska; njena obleka se mu je zdela za to priložnost preveč stroga ∙ knjiž. občudoval je njeno strogo lepoto pravilno, klasično 7. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: povsod je zavladala stroga tišina / vojska je v strogi pripravljenosti / razumeti kaj v strogem pomenu besede / publ. stanuje v strogem središču (mesta) ◊ rel. strogi post post, pri katerem se ne sme uživati mesa in se sme le enkrat na dan do sitega najesti strógo stil. strogó prisl.: strogo gledati, govoriti; strogo ločiti med prijateljstvom in hinavščino; sodil je strogo, a pravično; strogo upoštevati predpise, roke; glas mu zveni strogo; hodil je v strogo krojeni obleki; strogo objektivno mnenje; to je strogo prepovedano ♦ jur. strogo zaupno kot pripis na dopisu, dokumentu oznaka, da se smejo z vsebino dopisa, dokumenta seznaniti le določeni ljudje ♪
  12.      strogoréden  -dna -o prid. (ẹ̄) knjiž. ki se strogo drži reda: strogoreden človek / strogoredni predpisi; obtoževati koga s stališča strogoredne morale ♪
  13.      strogorédnost  -i ž (ẹ̄) knjiž. lastnost človeka, ki se strogo drži reda: navaditi se vojaške strogorednosti ♪
  14.      stròj  strôja m (ȍ ó) 1. mehanična naprava, navadno kovinska, iz gibljivih in negibljivih delov, ki s pretvarjanjem energije omogoča, olajšuje, opravlja delo: stroji brnijo, ropotajo; stroj stoji, teče; izključiti, pognati, ustaviti stroj; namestiti, razdreti, sestaviti stroj; obdelovati s strojem; avtomatski, enostaven, kompliciran stroj; moderni, zastareli stroji; sestavni deli stroja; izkoriščenost strojev; tovarna strojev; delati kot stroj brez prestanka, enakomerno; brez misli in volje, mehanično / dela pri stroju / brusilni, drobilni, vrtalni stroj; gradbeni, poljedelski stroji; knjigoveški, tiskarski stroji; pisalni, razmnoževalni stroj; pletilni, tkalni stroj; pralni stroj; računski stroj naprava za mehansko opravljanje štirih osnovnih računskih operacij; šivalni stroj; stroj za asfaltiranje; stroj za pomivanje steklenic / narediti na stroj 2. slabš. kdor ravna ali kaj dela brez sodelovanja volje, zavesti: on je stroj, ne pa človek; razmere so iz njih naredile stroje 3. publ. skupina ljudi, organizacij, zavodov z določeno nalogo, zlasti v javni upravi: je eden odločilnih mož v političnem stroju države; mobilizirali so ves propagandni stroj; imajo učinkovit strankarski stroj; upravni stroj 4. žarg. avtomobil, zlasti boljši: imeniten stroj ima ● publ. v bitki so vrgli iz stroja veliko sovražnikovih vojakov onesposobili; peklenski stroj z razstrelivom napolnjen predmet, ki eksplodira ob določenem času; žarg., voj. pohodni, strelski stroj postroj ◊ elektr. prevajalni stroj (elektronski) računalnik, programiran zlasti za prevajanje naravnih jezikov; les. lupilni, luščilni stroj za izdelovanje furnirja; mont. izvažalni stroj; navt. krmilni stroj ki premika krmilni mehanizem; ped. učni stroj mehanska, električna ali elektronska naprava, ki podaja učno snov in preverja znanje, usmerja učenje, pomaga pri pridobivanju raznih psihofizičnih spretnosti; ptt frankirni stroj priprava za žigosanje z žigom, ki nadomešča znamko; strojn. batni stroj; delovni stroj ki ga žene pogonski stroj ali sila mišic in opravlja delo; parni stroj pri katerem se uporablja kot pogonsko sredstvo para; pogonski stroj ki spreminja energijo v mehansko delo; rezkalni stroj; teh. obremenjevati stroj; preračunati stroj z računanjem ugotoviti glavne mere, tipične lastnosti stroja, naprave glede na določene tehnične ali ekonomske zahteve; agregatni stroji; etiketirni stroj za opremljanje z etiketami; kovalni stroj za avtomatizirano kovanje drobnih izdelkov; tandemski stroj nekdaj parni stroj z dvema valjema, nameščenima drug za drugim na skupni batnici; tekst. kosmatilni stroj za kosmatenje tkanine, pletenine; koton stroj za izdelovanje pletenin po kroju; tisk. cilindrični stroj z valjastim tiskalom; jedkalni stroj za jedkanje klišejev; ofsetni stroj; rotacijski stroj tiskarski stroj za hitro tiskanje v visokih nakladah; stavni stroj na katerem se izdeluje stavek za tiskanje; usnj. golilni stroj za odstranjevanje dlake ali volne z živalskih kož; raztegovalni stroj za raztegovanje usnja ♪
  15.      strojárna 2 -e ž (ȃ) knjiž., redko prostor ali stavba, kjer so nameščeni stroji; strojnica: hrup v ladijski strojarni ♪
  16.      strokovnjáški  -a -o prid. (á) 1. nav. ekspr. tak kot pri strokovnjakih: s strokovnjaškim pogledom je ogledoval novi motor / povedal je nekaj strokovnjaških besed o umetnosti 2. knjiž. strokoven: strokovnjaški sestanek strokovnjáško prisl.: strokovnjaško ocenjevati; strokovnjaško opravljeno delo ♪
  17.      strokovnjáštvo  -a s (ȃ) 1. ekspr. ravnanje, s katerim se kaže navidezna, pretirana strokovnost: ogibati se strokovnjaštva 2. knjiž. strokovnost: pridobiti si strokovnjaštvo z večletno prakso ♪
  18.      strokóvnost  -i ž (ọ̄) kar se pridobi z izobraževanjem navadno za določeno stroko: preverjati, zahtevati strokovnost za določen poklic; stopnja strokovnosti; prošnji je treba priložiti dokazila o strokovnosti / zagotoviti primerno strokovnost dela / zaradi njegove strokovnosti ga sodelavci zelo spoštujejo izobraženosti, razgledanosti ♪
  19.      stròp  strôpa m, mest. ed. tudi strópu (ȍ ó) vsak od delov stavbe, ki omejuje, zapira prostor, prostore od zgoraj: strop se je udrl; narediti nove strope; omara sega do stropa; pod stropom visi lep lestenec; betonski, leseni stropi; debel, masiven strop; obokan, raven strop; odprtina v stropu / izravnati, obložiti strop; poslikan strop; sajast, zakajen strop; beljenje stropa / soba z nizkim, visokim stropom; pren., knjiž. gorovje se dotika nebesnega stropa // navadno s prilastkom kar kaj omejuje, zapira od zgoraj sploh: podpreti strop v rudniku; ostanki jamskega stropa; strop kabine ● ekspr. vročina je napolnila hišo do stropa vso hišo; ekspr. če bi jaz to dobila, bi skakala, skočila do stropa bi bila zelo vesela; ekspr. ta človek je visok do stropa je zelo visoke postave; molčal je in gledal v strop z izrazom je kazal nezanimanje, neprizadetost; zastar. hiša z dvema stropoma nadstropjema ◊ arhit. kasetirani strop z navadno pravokotno poglobljenimi polji; rebrasti z redkimi, rebričasti strop z gostimi nosilnimi rebri; grad. obešeni strop pod stropom nameščena lahka obloga za prikritje inštalacijske napeljave ali za znižanje prostora; teh. nosilni strop ♪
  20.      strosíti  in strósiti -im dov., stróšen (ȋ ọ́) star. 1. stresti: strositi moko v vrečo / strositi hruške z drevesa 2. raztrositi: strositi gnoj po njivi ♪
  21.      stroškóven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na strošek: stroškovni obračun ♦ ekon. stroškovna cena cena, zasnovana na znanih stroških; stroškovno knjigovodstvo knjigovodstvo, pri katerem se knjižijo stroški po organizacijskih enotah in proizvodih, storitvah; stroškovno računovodstvo računovodstvo, pri katerem se ugotavljajo in analizirajo načrtovani ali doseženi stroški po organizacijskih enotah in proizvodih, storitvah; fin. stroškovni nosilec proizvod, storitev, v zvezi s katero se stroški pojavljajo in so nanjo razdeljeni; jur. stroškovna tožba tožba za izterjavo stroškov ♪
  22.      strpéti  -ím dov., tudi stŕpel (ẹ́ í) 1. navadno z nikalnico imeti sposobnost vztrajati, biti kje dalj časa: do večera ne bo strpel; niti minute ne strpi na mestu, pri miru; ne more strpeti v sobi / ne strpi pri knjigi; ni mogel strpeti, da ga ne bi vprašal / star., s smiselnim osebkom v rodilniku ni ga strpelo doma 2. star. potrpeti: strpi z njim, se bo že poboljšal / vse vam povem, samo malo strpite; samo trenutek se še strpi ● star. zaradi bolezni ne strpi nobenega človeka ne prenaša, ne trpi; prim. iztrpeti, strpljen ♪
  23.      strpljênje  -a s (é) star. strpnost: med njima ni bilo ne prijateljstva niti strpljenja / stari ljudje nimajo strpljenja potrpljenja ♪
  24.      stršáti  -ím nedov. (á í) knjiž., redko štrleti: lasje mu stršijo pokonci stršèč -éča -e: stršeči lasje; kamela s stršečo grbo ♪
  25.      strúja  -e ž (ú) knjiž. 1. tok vode, zraka: sredi reke je struja najmočnejša; zavela je hladna struja / morska, rečna struja; zračna struja; pren. struja našega življenja 2. s prilastkom literarna, politična smer: v evropski miselnosti so se pojavile različne struje; konservativna struja / filozofska, literarna, politična struja ♪

   14.626 14.651 14.676 14.701 14.726 14.751 14.776 14.801 14.826 14.851  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA