Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
nji (14.601-14.625)
- stebreník -a [tǝb] m (í) knjiž. stebrišče: stebrenik s šilastimi loki; avtomobil se je ustavil pred hišo s stebrenikom ♪
- stebrník -a [tǝb] m (í) knjiž. stebrišče: stebrnik pred dvorano ♪
- stebróven -vna -o [tǝb] prid. (ọ̄) knjiž. stebrast: stebrovni spomeniki / stebrovna lopa ♪
- stêči 1 stêčem dov., stêci stecíte; stékel stêkla (é) 1. začeti teči: ozrl se je okrog sebe, potem pa stekel; steci, pa ga boš dohitel 2. v teku iti, oditi: otrok steče k materi; zajec steče čez travnik; steči v gozd, po cesti, stopnicah; steči za ubežnikom; hitro steči domov; steči komu naproti; pes je kot puščica stekel po sledi // ekspr. hitro iti, oditi: ko je pospravila, je stekla v trgovino 3. tekoč iti: tekočina, ki odteče iz prve posode, steče po cevi v drugo; površinska voda steče skozi prepustne plasti in se nabira nad neprepustnimi 4. začeti delovati: motor, stroj steče / publ. ob prazniku je stekla nova hidrocentrala je začela obratovati 5. z glagolskim samostalnikom izraža začetek (uspešnega) dejanja, dogajanja: akcija je po nekaj dneh stekla; gradnja je končno stekla; vse je steklo kot po maslu, kot namazano / promet po novi cesti je stekel 6. zastar. doseči,
pridobiti: steči premoženje / stekel (si) je velike zasluge ● knjiž. beseda je stekla o gospodarstvu začeli so govoriti o gospodarstvu; star. od udarca mu je stekla buška se mu je naredila; publ. kamere za novi film so že stekle začeli so ga snemati; pogovor ni mogel steči niso se mogli začeti (sproščeno) pogovarjati; publ. stvar je stekla se je začela reševati, obravnavati; ekspr. še precej vode bo steklo, preden se bo to uresničilo minilo bo precej časa; knjiž. zibelka mu je stekla v tej hiši rodil se je; takrat je v teh krajih stekla železnica bila zgrajena; ekspr. vse je steklo po njegovem grlu zapravil s pijačo, zapil stêči se 1. knjiž. tekoč priti skupaj: potoki se stečejo v reko / precej vode se je steklo nateklo 2. navadno v zvezi z denar zbrati se kje v večji količini iz različnih virov: sredstva so se stekla v republiški sklad / ves dobiček se je stekel v
njegovo blagajno je dobil on ● star. ljudje so se stekli od vseh strani so prišli; prim. izteči ♪
- stečíšče -a s (í) kraj, prostor, kjer se kaj steka: tu je stečišče vode z obeh bregov / stečišče rek / stečišče cest, ulic; mesto stoji na stečišču dveh dolin / knjiž. to mesto je bilo stečišče mednarodnih vohunov zbirališče ♪
- stèk stéka m (ȅ ẹ́) glagolnik od steči ali stekati: stek vode v kanal / kraj ob steku rek / stek ljudi v mesto ● knjiž. nepričakovan stek dogodkov, okoliščin splet, sovpad ◊ avt. stek koles medsebojno približevanje sprednjega dela koles; jur. stek kaznivih dejanj več kaznivih dejanj istega storilca, ki se sodijo ali naj bi se sodila hkrati; stek pristojnosti, tožb ♪
- stekalíšče -a s (í) kraj, prostor, kjer se kaj steka: stekališče vode / stekališče cest, dolin / knjiž. to letovišče je stekališče evropske aristokracije zbirališče ◊ geom. točka, v kateri se stekajo črte ♪
- stékati se -am se nedov. (ẹ̑) 1. tekoč prihajati skupaj: vode s pobočja se stekajo v dolini / tu se stekata Sava in Drava / deževnica se steka v cisterno 2. biti speljan iz različnih smeri tako, da je kje skupaj: na tem področju se steka več prometnih poti; črte vzorca se lepo stekajo / vse ceste se stekajo na trg vodijo ∙ ekspr. vse niti se stekajo v njegovih rokah o vsem odloča on 3. nav. ekspr. prihajati kam iz različnih smeri, navadno v večjem številu: na trg se stekajo množice / radovedneži so se stekali od vseh strani 4. navadno v zvezi z denar zbirati se kje v večji količini iz različnih virov: denar se steka v sklade; sredstva za obnovo se že stekajo / bogastvo se je stekalo v mesta stékati knjiž., redko odtekati: voda steka po nagnjeni površini stekajóč se -a -e: v rezervoar stekajoče se padavine; prim. iztekati ♪
- stékel stêkla -o [ǝu̯] prid. (ẹ́ é) 1. ki ima steklino: stekel pes; stekla lisica; ta žival je stekla; divja okrog kot stekel pes / kot psovka izgini, ti stekli pes 2. ekspr. silovit, divji: od daleč je bilo slišati stekel lajež / med njima se je razvila stekla borba ● star. povest o jari kači in steklem polžu povest, ki je ni; prim. steči2 ♪
- steklár -ja m (á) kdor se poklicno ukvarja z obdelovanjem in prodajanjem steklenih izdelkov: steklar je narezal šipe za okna; izučiti se za steklarja; pasarji in steklarji // delavec v proizvodnji stekla: v tovarni so na novo zaposlili nekaj steklarjev / strojni steklar ♪
- steklénec -nca m (ẹ̄) knjiž. steklena jagoda: vrat ji je krasil niz rumenih steklencev ♪
- stéla -e ž (ẹ̑) um. antična nagrobna plošča ali steber iz kamna z napisom ali reliefom na sprednji strani: grške, egipčanske stele / spominska stela ♪
- steláža -e ž (ȃ) nižje pog. polica: stelaže v shrambi / stelaža s knjigami ♪
- stemnéti -ím [tǝm] dov., stemnì in stèmni (ẹ́ í) knjiž. potemneti: nebo je stemnelo / sonce je stemnelo ♪
- stemníti se -ím se [tǝm] dov., stemnì se in stèmni se; stèmnil se (ȋ í) 1. postati temen: nebo se stemni / brezoseb. nenadoma se je stemnilo ∙ ekspr. pred očmi se mu je stemnilo zaradi slabosti, razburjenja se mu je zdelo, da nič ne vidi 2. knjiž. postati mrk, neprijazen: obraz se mu stemni, ko ga zagleda; pogledi vseh so se ob tem prizoru stemnili ♪
- sténa -e ž (ẹ́) 1. vsak od delov stavbe, ki omejuje prostor, prostore ob straneh: postaviti, sezidati steno; prebiti steno med sobama; pomakniti mizo k steni; obesiti sliko na steno; zabiti žebelj v steno; narediti v steni odprtine za okna; debela stena; lesena, zidana stena; stene so bile vlažne in plesnive; bel, bled kot stena / ometati, pobeliti stene; čelna stena gradu pročelje; notranje, zunanje stene hiše zidovi; predelna, premična stena / plakatna stena na katero se lepijo plakati; predsobna stena lesen izdelek v obliki deske, navadno s kljukami za obešanje oblačil, z ogledalom in polico za klobuke; španska stena premična stena iz lažjega materiala za zakrivanje, ločevanje 2. s prilastkom kar kaj omejuje, zapira ob straneh: stene jame se krušijo; s sten in stropa votline curlja voda / obložiti stene pekača s testom; stene pohištva // kar omejuje kaj votlega: stena cevi, žoge /
črevesna stena; stena želodca, žile 3. alp., geogr. skoraj navpično skalnato pobočje: preplezati steno; planinca sta vstopila v steno; vzpenjati se po steni; krušljiva, previsna stena; vrh, vznožje stene / severna stena Triglava 4. ekspr. kar onemogoča sodelovanje, zaupnost: ni znal premagati, premostiti stene med njima / z oslabljenim pomenom: loči ju stena predsodkov predsodki; med njima se je vzdigovala stena nezaupanja ● ekspr. tukaj imajo stene ušesa tukaj se prisluškuje; ekspr. pritisnil ga je ob steno spravil ga je v brezizhoden položaj; ekspr. govoriti gluhim stenam prepričevati ljudi, ki se ne dajo prepričati; ekspr. imel je samo štiri gole stene neopremljeno sobo; ekspr. živi samo med štirimi stenami zelo osamljeno; ekspr. vse je bob ob steno vse je zaman; ekspr. njen obraz je bil kot stena ni izražal misli, čustev ◊ bot. stene plodnice; čeb. medcelična stena srednja stena sata;
gled. četrta stena namišljena stena med avditorijem in odrom, ki ustvarja videz zaprtega odrskega prostora; grad. toplotna stena širok curek toplega zraka, ki preprečuje vdiranje hladnega zraka v prostor; zagatna stena za preprečevanje drsenja zemlje na pobočjih; les. podeskati stene; vet. kovalna stena lesena stena, ob katero se pri podkovanju priveže nemiren konj; rožena stena sprednji in stranski del kopitne roževine ♪
- steníčjak -a m (ȋ) bot., v zvezi navadni steničjak peteršilju podobna rastlina z deljenimi, na spodnji strani bleščečimi se listi, Aethusa cynapium ♪
- sténtorski -a -o prid. (ẹ̄) knjiž., navadno v zvezi z glas zelo močen, grmeč: s stentorskim glasom je klical imena študentov ♪
- stereográfski -a -o prid. (ȃ) geogr., navadno v zvezi stereografska projekcija kartografska projekcija, pri kateri se oddaljenosti med vzporedniki proti robu projekcije večajo, ekvator in srednji poldnevnik pa sta ravna in se pravokotno sekata ♪
- stereotíp -a m (ȋ) knjiž. ustaljena ali pogosto ponavljajoča se oblika česa; obrazec, vzorec: to so z izkušnjami pridobljeni stereotipi; njegovo življenje je polno stereotipov / pisateljevi junaki v tem romanu so stereotipi neoriginalne, ponavljajoče se osebe; razprava o stereotipih v novinarskem jeziku v določenih okoliščinah ponavljajočih se izrazih, frazah / govoriti v stereotipih ◊ tisk. ulita plošča, narejena po matrici, navadno svinčena, odlitek ♪
- stereotípen -pna -o prid. (ȋ) knjiž. ustaljen ali pogosto se ponavljajoč zlasti glede na obliko, okoliščine: stereotipen izbor pesmi; stereotipna ilustracija; stereotipne predstave o življenju; stereotipno poročilo / stereotipni izrazi ◊ tisk. tiskati s stereotipnih plošč stereotipov ♪
- stereotipíja -e ž (ȋ) 1. tisk. izdelovanje stereotipov: zaposlen je pri stereotipiji // tiskanje s stereotipi: uporaba stereotipije pri velikih nakladah knjig 2. delavnica, obrat za izdelovanje stereotipov: klišarna in stereotipija 3. psih. nesmotrno, togo ponavljajoče se vedenje ali doživljanje ♪
- stereotipizírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. delati kaj stereotipno: stereotipiziral je svoj način slikanja; stereotipizirati navade stereotipizíran -a -o: stereotipizirani izrazi ♪
- sterílen -lna -o prid. (ȋ) 1. med. ki je brez kužnih klic, brezkužen: operirati s sterilnimi instrumenti; sterilna gaza, obleka, posoda; tekočina v steklenici je sterilna 2. med., vet. ki ni sposoben (o)ploditve; neploden, jalov: sterilen moški; mladiči iz obsevanih ptičjih jajc so bili sterilni ∙ knjiž. sterilen zakon brez otrok 3. knjiž. ki ne da (pričakovanega) uspeha, rezultata: nesmiselna sterilna samokritičnost / njegov zadnji roman je popolnoma sterilen ◊ agr. sterilna zemlja zemlja brez živih in mrtvih organizmov; arheol. sterilna plast zemlje plast zemlje brez arheoloških ostankov ♪
- sterorizírati -am dov. (ȋ) knjiž. ustrahovati: hoče jih sterorizirati; sterorizirati prebivalstvo ♪
14.476 14.501 14.526 14.551 14.576 14.601 14.626 14.651 14.676 14.701