Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
nji (13.851-13.875)
- sladíkast -a -o prid. (í) nekoliko sladek: kri ima sladikast okus ∙ knjiž. sladikasto govorjenje nenaravno, izumetničeno ♪
- sladkobeséden -dna -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki zelo, pretirano prijazno govori: naveličala se je sladkobesednih gostov ♪
- sladkoók -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima lepe, mile oči: sladkooka črnolaska ♪
- sladkórnik -a m (ọ̑) 1. sladkornica: napolniti sladkornik 2. knjiž. kdor ima sladkorno bolezen; diabetik: kruh za sladkornike ♪
- sladkornína -e ž (ȋ) knjiž. sladkorna voda: dati očiščene slive v sladkornino ♪
- sladkosnéd -a m (ẹ̑ ẹ̄) knjiž. sladkosnednež: fant je velik sladkosned ♪
- sladkosnéd -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) knjiž. sladkosneden: zelo je sladkosneda ♪
- sladkosnéda -e ž (ẹ̑) knjiž. sladkosnednica: bila je nečimrnica in sladkosneda ♪
- sladkosnédec -dca m (ẹ̑) knjiž. sladkosnednež: takemu sladkosnedcu je težko ustreči ♪
- sladkósten -tna -o prid. (ọ̑) knjiž. sladkoben: sladkosten duh po vosku / sladkosten roman ♪
- sladkostrásten -tna -o prid. (á ā) knjiž., redko sladostrasten: omamljali so ga sladkostrastni prividi žensk ♪
- sladkoúst -a -o prid. (ȗ ū) knjiž., ekspr. ki se z lepim, izbranim govorjenjem dobrika, prilizuje: to je sladkoust in lažniv človek ♪
- sladkoústiti se -im se nedov. (ú ȗ) knjiž., ekspr. 1. jesti, uživati kaj dobrega: sladkoustil se je z odličnim kosilom 2. z lepim, izbranim govorjenjem dobrikati se, prilizovati se: sladkoustil se je z neštetimi obljubami ♪
- sladostrástje -a s (ȃ) knjiž. čutna naslada: čutiti sladostrastje; obšla jo je razigranost, ki je že mejila na sladostrastje; trenutek sladostrastja / ugoditi svojemu sladostrastju poželenju ♪
- sladostrástnež -a m (ȃ) knjiž. kdor se (rad) čutno naslaja: znan je bil kot sladostrastnež ♪
- sladostrástnica -e ž (ȃ) knjiž. ženska, ki se (rada) čutno naslaja: velika sladostrastnica ♪
- sladostrástnik -a m (ȃ) knjiž. kdor se (rad) čutno naslaja: bil je velik sladostrastnik ∙ knjiž. ta umetnost je le za sladostrastnike sladokusce ♪
- slák -a m (ȃ) rastlina z dolgim, poleglim ali ovijajočim se steblom in velikimi zvončastimi cveti: slak raste med žitom; plavica in slak ♦ bot. njivski slak rastlina s poleglim steblom in belimi ali rdečimi zvončastimi cveti, Convolvulus arvensis; plotni slak trajnica z dolgim, ovijajočim se steblom in velikimi belimi cveti, Calystegia sepium; vrtn. lepi slak okrasna popenjavka z velikimi vijoličastimi ali rožnatimi zvončastimi cveti, Ipomea purpurea ♪
- slálom -a m (ȃ) šport. smučarska disciplina, pri kateri tekmovalec smuča po strmini med gosto postavljenimi vratci: tekmovati v slalomu; prvak v slalomu; smuk in slalom / žarg.: tokrat bo vozil samo slalom tekmoval v slalomu; v drugem slalomu je zasedel osmo mesto v drugi vožnji slaloma // veslaška disciplina, pri kateri tekmovalec s kajakom ali kanujem vozi na divjih vodah med postavljenimi ovirami: tekmovanje v slalomu s kanuji ● ekspr. kolesar je vozil slalom po cesti vijugal; publ. s svojimi izjavami spretno vozi slalom se izogiba kočljivih dejstev ♪
- slámnat -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na slamo: slamnata bilka / slamnata streha; slamnato pokrivalo; slamnato strašilo / slamnata blazina / slamnata barva svetla z rumenim odtenkom ● ekspr. slamnati mož strašilo na njivah, ki ponazarja človeka, narejeno iz slame; knjiž., ekspr. on je le slamnati mož v svojem ravnanju, delu ni samostojen; šalj. slamnata vdova žena, katere mož je dalj časa odsoten slámnato prisl.: slamnato rumena barva; slamnato svetli lasje ♪
- slámovka -e ž (á) priprava, pletena iz slame, zlasti za pokrivanje: s slamovkami zavarovati gredo pred mrazom ∙ knjiž. slamovka pred vrati slamnati predpražnik ♪
- slaníca -e ž (í) vodna raztopina (kuhinjske) soli: slanica razjeda posodo; vliti slanico na meso; kadi za slanico // voda, v kateri je (kuhinjska) sol: pridobivati sol iz slanice ∙ knjiž., ekspr. slanica udarja ob bok čolna morje ♦ kem. nasičena slanica ♪
- slanovôden -dna -o prid. (ó) knjiž. nanašajoč se na slano vodo: sladkovodne in slanovodne živali / slanovodni plavalci morski plavalci ♪
- slást -í ž (ȃ) 1. zelo prijeten, ugoden občutek zaradi zadovoljevanja kakega nagnjenja, želje: slast ga je obšla ob takih mislih; čutiti slast / ekspr.: pesnikova izpovedna slast; ustvarjalna slast / kosilo mu ni bilo v slast; jed mu gre v slast mu je všeč, mu tekne; jedel je z veliko slastjo // navadno s prilastkom kar vzbuja tak občutek: odpovedal se je kajenju in drugim slastem; slasti življenja / ekspr. okusiti slast zmage 2. ekspr., v povedno-prislovni rabi izraža veliko prijetnost česa: slast je poslušati njen zvonki glas 3. knjiž. velika želja: utešil si je slast po pijači / imeti slast do jedi tek 4. star. prijeten okus: vino še nima prave slasti; hvalil je slast potice / ta jed je brez slasti brez okusa ● zastar. pomanjkanje slasti kot znamenje vročice teka; zastar. v slast je prebiral življenjepise z velikim užitkom ♪
- slastíti se -ím se nedov. (ȋ í) knjiž. s slastjo jesti kaj dobrega: rad se slasti s pecivom; pogosto se je slastil na pojedinah ♪
13.726 13.751 13.776 13.801 13.826 13.851 13.876 13.901 13.926 13.951