Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

nji (13.476-13.500)



  1.      senzuálnost  -i ž () knjiž. čutnost: senzualnost in čustvenost
  2.      sèp  sêpa m ( é) nar. vzhodno zgornji, nasuti rob zlasti vinograda: odnašati zemljo na sep; stopati po sepu
  3.      separácija  -e ž (á) 1. mont. ločevanje koristnih rudnin ali premoga od jalovine: separacija kaolina, premoga / mehanična separacija; mokra z vodo, suha separacija brez vode, ročno, po teži // obrat za tako ločevanje: zgraditi novo separacijo 2. knjiž. ločevanje, osamljanje: separacija bolnikov z nalezljivo boleznijo
  4.      separát  -a m () zal. posebej vezan sestavek, ki izide v knjigi, reviji; posebni odtis: življenjepisu in bibliografiji je treba priložiti tudi separate; separat z avtorjevim posvetilom
  5.      separáten  -tna -o prid. () knjiž. ki časovno ali prostorsko ne poteka skupaj z drugim: separatna seja ● separatni mir mir, ki ga sklene vojskujoča se država ne glede na zaveznike; knjiž. imeti separatno mnenje drugačno, razlikujoče se od večinskega mnenjazal. separatni odtis posebni odtis
  6.      separírati  -am nedov. in dov. () 1. mont. ločevati koristne rudnine ali premog od jalovine: separirati rudo 2. knjiž. ločevati, osamljati: separirati bolnike z nalezljivo boleznijo separíran -a -o: separiran premog
  7.      sépijast  -a -o prid. (ẹ́) knjiž. sivo rjav: sepijasta barva
  8.      sépsa  -e ž (ẹ̑) med. vdor bolezenskih mikrobov in njihovih strupov v kri: preprečiti sepso; razkuževati instrumente zaradi nevarnosti sepse // bolezensko stanje po tem vdoru: preboleti, zdraviti sepso; smrtnost zaradi sepse se je zmanjšala
  9.      sepulkrálen  -lna -o prid. () knjiž. nagroben, groben: sepulkralni kipi / mavzoleji in druga sepulkralna arhitektura
  10.      sêrafski  -a -o prid. () nanašajoč se na serafe: serafski spev ∙ knjiž. poje s serafskim glasom z zelo lepim, milim
  11.      sêrdar  -ja m () v nekaterih vzhodnih deželah poglavar, vodja: postal je njihov serdar ♦ zgod. serdar v fevdalni Turčiji poglavar, poveljnik nahije
  12.      serenáda  -e ž () 1. knjiž. (lirična) pesem, peta navadno ponoči pod oknom; podoknica: poslušati serenado 2. knjiž. večerna glasbena prireditev na prostem: prirejati serenade 3. muz. skladba za različne zasedbe, namenjena zlasti izvajanju zvečer na prostem: napisati, zaigrati serenado / serenada za godala
  13.      serenáden  -dna -o prid. () knjiž., navadno v zvezi serenadni koncert večerna glasbena prireditev na prostem: udeležiti se serenadnega koncerta
  14.      sêrija  -e ž (é) navadno s prilastkom 1. skupina stvari, dogodkov s skupnimi lastnostmi, značilnostmi, ki si sledijo v določenem časovnem zaporedju: v časopisu je izšla serija člankov o tem problemu; opraviti serijo raziskav; zmagal je v prvi seriji skokov / prva serija te zbirke obsega pet knjig; serija znamk z živalskimi motivi ∙ publ. naredil je serijo napak veliko 2. navadno v zvezi televizijska serija televizijski film ali televizijska igra v nadaljevanjih: posneti, predvajati novo televizijsko serijo; junaki otroške televizijske serije 3. skupina enakih izdelkov, narejenih v določenem obdobju, označenih z določeno oznako: prva serija motorjev je že v prodaji; hladilniki iste serije / poskusna serija / izdelovati konfekcijo v majhnih, velikih serijah ◊ fin. serija celota vseh bankovcev, nekaterih vrednostnih papirjev iste izdaje; celota vseh bankovcev iste vrednosti, označenih z zaporednimi črkami in številkami; muz. serija v dodekafoniji in v serialni glasbi vnaprej določeno zaporedje dvanajstih različnih tonov v okviru oktave, veljavno za celotno skladbo ali njen del
  15.      sêrijski  -a -o prid. (é) nanašajoč se na serijo: serijske značilnosti / serijski izdelki; serijska oprema; izdelovati serijsko pohištvo / napisati serijsko številko motorja / serijska proizvodnja / serijski televizijski film televizijski film, televizijska igra v nadaljevanjih ali tak film, taka igra, sestavljena iz samostojnih, samo okvirno, snovno povezanih zgodbelektr. serijska vezava členov, uporov zaporedna vezava sêrijsko prisl.: ladje bodo gradili serijsko; serijsko izdelovati
  16.      seriózen  -zna -o prid. (ọ̑) knjiž. resen: seriozen človek / seriozna glasba
  17.      serióznost  -i ž (ọ̑) knjiž. resnost: cenili so ga zaradi njegove serioznosti
  18.      servílen  -lna -o prid. () knjiž. kdor si s pretirano uslužnostjo, vdanostjo prizadeva pridobiti naklonjenost nadrejenih; hlapčevski, klečeplazen: servilnega človeka nihče ne ceni / servilno klanjanje servílno prisl.: bil mu je servilno vdan
  19.      servílnost  -i ž () knjiž. lastnost, značilnost servilnega človeka: zaradi servilnosti pri sodelavcih ni bil priljubljen / servilnost do nadrejenih
  20.      sêrvis  -a m () 1. podjetje, delavnica za popravljanje, vzdrževanje strojev, tehničnih naprav: odpreti nov servis; odpeljati radio, pralni stroj v servis; mreža servisov / avtomobilski, mehanični servis; servis gospodinjskih aparatov, pisalnih strojev // s prilastkom podjetje, ustanova za opravljanje različnih del, uslug: gospodinjski, knjigovodski servis; servis za obdelavo, prenos podatkov / Študentski servis 2. pregled, popravilo strojev, tehničnih naprav: servis je bil drag / narediti, opraviti servis / drugi, prvi servis avtomobila; redni servis 3. šport., pri nekaterih igrah z žogo udarec, podaja žoge, s katerim se začne igra ali del igre, začetni udarec: servis in podaja / zdaj ima on servis bo on serviral; menjava servisa
  21.      sesáhel  -hla -o [sǝs-ǝ in ses-ǝ] prid. (á) knjiž. usahel: sesahel studenec / od starosti sesahlo telo upadlo
  22.      sesálen  -lna -o [sǝs in ses] prid. () nanašajoč se na sesanje: sesalni gibi ustnic / sesalna moč sesalnika; sesalna in izpušna odprtina ♦ bot. sesalni organ rastlinski organ za sesanje snovi iz gostitelja, zlasti pri parazitih; elektr. sesalna cevka cevka, skozi katero se izsesa zrak iz žarnice ali se žarnica napolni s plinom; navt. sesalni bager naprava za čiščenje in poglabljanje plovnih poti s sesanjem; papir. sesalna omara naprava za vakuumsko odstranjevanje dela vode iz mokre plasti na vzdolžnem situ papirnega stroja; strojn. sesalni gib gib, med katerim potiska zunanji tlak tekočino, plin v valj batnega stroja; sesalni ventil ventil, skozi katerega doteka tekočina v valj batne črpalke ali motorja; sesalna cev cev, po kateri doteka tekočina k stroju zaradi nižjega tlaka, kot je v okolici; teh. sesalna višina višinska razlika med gladino tekočine, ki se črpa, in črpalko
  23.      sesèd  -éda [sǝs in ses] m ( ẹ́) knjiž. sesedenje: sesed krvi / pljučni sesed pljučni kolaps
  24.      sesédati se  -am se [sǝs in ses] nedov. (ẹ́ ẹ̄) 1. zaradi lastne teže a) postajati nižji, gostejši: krma se seseda; sneg se počasi seseda; zorana zemlja se seseda / ekspr. od starosti se že seseda postaja manjši b) premikati se v smeri navzdol: ko juha preneha vreti, se cmoki sesedajo / saje se sesedajo po stenah usedajo; pren., knjiž. rad bi komu zaupal to, kar se mu že mesece seseda v duši // med. ločevati se na sestavne dele, pri čemer prehajajo težji deli v nižjo lego: kri, seč se seseda 2. zaradi delovanja zunanjih sil razpadati: hiša se seseda; stene so pokale in se s truščem sesedale 3. nav. ekspr. zaradi telesne, duševne prizadetosti prehajati v sedeč, ležeč položaj: tolkel jih je po ramenih, da so se sesedali; od groze so se ljudje kar sesedali / sesedati se v fotelj
  25.      sesédek  -dka [sǝs in ses] m (ẹ̑) redko usedlina, gošča: kavni sesedek ∙ knjiž. krvni sesedek krvni strdek

   13.351 13.376 13.401 13.426 13.451 13.476 13.501 13.526 13.551 13.576  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA