Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

nji (13.226-13.250)



  1.      sámooskrbovánje  -a s (-) knjiž. oskrbovanje samega sebe: samooskrbovanje z mesom
  2.      sámooskrúmba  -e ž (-) knjiž. (spolno) samozadovoljevanje
  3.      sámoosvéščanje  -a s (-ẹ́) knjiž. osveščanje samega sebe: proces samoosveščanja / to je bilo pomembno za narodno samoosveščanje; samoosveščanje človeštva
  4.      sámoosvéščenost  -i ž (-ẹ̑) knjiž. osveščenost (samega sebe): manjka jim samoosveščenosti
  5.      sámoosvobájanje  -a s (-á) knjiž. osvobajanje samega sebe: samoosvobajanje narodov, delavskega razreda / proces samoosvobajanja človeka
  6.      sámoosvobodítev  -tve ž (-) knjiž. osvoboditev samega sebe: samoosvoboditev delavskega razreda / samoosvoboditev človeka
  7.      samopášen  -šna -o prid. (ā) knjiž. 1. oblasten, samovoljen: samopašni plemiči; bil je zloben in samopašen / njegovo samopašno ravnanje // objesten, predrzen: samopašni fantje / samopašne opazke 2. sebičen: samopašen otrok / imel je samopašne namene samopášno prisl.: samopašno ravnati
  8.      samopášiti  -im nedov.) knjiž. oblastno, samovoljno delovati, nastopati: dolga leta je samopašil v tovarni
  9.      samopášnež  -a m () knjiž., ekspr. 1. oblasten, samovoljen človek: pokoravali so se samopašnežem / njen mož je bil samopašnež in trinog // objesten, predrzen človek: takrat so trgovski samopašneži postali zaskrbljeni 2. sebičen človek: ta samopašnež skrbi le za svojo udobnost
  10.      samopášnik  -a m () knjiž., ekspr. oblasten, samovoljen človek: boriti se proti oblasti samopašnikov // sebičen človek: na družino ta samopašnik ni pomislil
  11.      samopášnost  -i ž (ā) knjiž., ekspr. oblastno, samovoljno vedenje ali ravnanje: borili so se proti samopašnosti fevdalcev / pritoževala se je zaradi njegove samopašnosti / takih samopašnosti niso mogli več prenašati // objestnost, predrznost: mladostna samopašnost ∙ zastar. njegova lagodnost in samopašnost sebičnost
  12.      samopáštvo  -a s () knjiž. samopašnost: boriti se proti birokratizmu in samopaštvu / naredila je konec njegovemu samopaštvu
  13.      sámopohába  -e ž (-) knjiž. namerna pohaba samega sebe: samopohabo so kaznovali
  14.      sámoponížanje  -a s (-) knjiž. ponižanje samega sebe: nagibi za njegovo samoponižanje / to je naredil iz samoponižanja / njegovo pismo je pretresljiv dokaz samoponižanja človeka / v taborišču je bil priča samoponižanju našega ljudstva
  15.      sámoponiževánje  -a s (-) knjiž. poniževanje samega sebe: obsojala je njegovo samoponiževanje pred tujci; samoponiževanje in samopoveličevanje
  16.      sámoporájanje  -a s (-á) knjiž. nastajanje, pojavljanje sámo od sebe: hipoteza o samoporajanju / proces ustvarjanja je istočasno proces človekovega samoporajanja
  17.      sámoposében  tudi sámoposêben -bna -o prid. (-ẹ̑; -ē) knjiž. ki nastane sam od sebe: ti gibi so naravni, samoposebni ∙ knjiž. samoposeben namen očiten, nedvomen
  18.      sámoposêbiumévnost  -i ž (-é-ẹ́) knjiž. dejstvo, da je kaj sámo po sebi umevno: to je ugotavljal s prostodušno samoposebiumevnostjo / samoposebiumevnost narodne usmerjenosti
  19.      sámoposmèh  in sámoposméh -éha m (- -ẹ́; -ẹ̑) knjiž. posmeh samemu sebi: trpek samoposmeh; njegova zgodba je bila polna samoposmeha
  20.      sámopoškódba  -e ž (-ọ̑) knjiž. namerna poškodba samega sebe: biti kaznovan zaradi samopoškodbe / samopoškodba telesa
  21.      sámopoveličevánje  -a s (-) knjiž. poveličevanje samega sebe: težko posluša njegovo samopoveličevanje; samopoveličevanje in bahaštvo
  22.      sámopozába  -e ž (-) knjiž. pozaba samega sebe: samozataja in samopozaba / ekspr. stregla mu je z vso požrtvovalnostjo do samopozabe nesebično / sedela sta na klopci v srečni samopozabi v stanju, ko človeku lastna oseba ni več aktivno v zavesti
  23.      sámopozáben  -bna -o prid. (-á) knjiž. ki povzroči, da človeku lastna oseba ni več aktivno v zavesti: samopozabna sproščenost, zavzetost nad lepoto ∙ knjiž. samopozabna materina ljubezen zelo velika, nesebična sámopozábno prisl.: biti samopozabno zamaknjen v delo
  24.      sámopozabljênje  -a s (-é) knjiž. stanje, ko človeku lastna oseba ni več aktivno v zavesti: doseči samopozabljenje; biti željen samopozabljenja ∙ knjiž. ljubezen do samopozabljenja zelo velika, nesebična
  25.      sámopožrtvoválnost  -i ž (-) knjiž. požrtvovalnost: zaradi samopožrtvovalnosti je bil zelo priljubljen / stregla mu je z veliko samopožrtvovalnostjo in samozatajevanjem

   13.101 13.126 13.151 13.176 13.201 13.226 13.251 13.276 13.301 13.326  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA