Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
nji (13.226-13.250)
- sámooskrbovánje -a s (ȃ-ȃ) knjiž. oskrbovanje samega sebe: samooskrbovanje z mesom ♪
- sámooskrúmba -e ž (ȃ-ȗ) knjiž. (spolno) samozadovoljevanje ♪
- sámoosvéščanje -a s (ȃ-ẹ́) knjiž. osveščanje samega sebe: proces samoosveščanja / to je bilo pomembno za narodno samoosveščanje; samoosveščanje človeštva ♪
- sámoosvéščenost -i ž (ȃ-ẹ̑) knjiž. osveščenost (samega sebe): manjka jim samoosveščenosti ♪
- sámoosvobájanje -a s (ȃ-á) knjiž. osvobajanje samega sebe: samoosvobajanje narodov, delavskega razreda / proces samoosvobajanja človeka ♪
- sámoosvobodítev -tve ž (ȃ-ȋ) knjiž. osvoboditev samega sebe: samoosvoboditev delavskega razreda / samoosvoboditev človeka ♪
- samopášen -šna -o prid. (ā) knjiž. 1. oblasten, samovoljen: samopašni plemiči; bil je zloben in samopašen / njegovo samopašno ravnanje // objesten, predrzen: samopašni fantje / samopašne opazke 2. sebičen: samopašen otrok / imel je samopašne namene samopášno prisl.: samopašno ravnati ♪
- samopášiti -im nedov. (á ȃ) knjiž. oblastno, samovoljno delovati, nastopati: dolga leta je samopašil v tovarni ♪
- samopášnež -a m (ȃ) knjiž., ekspr. 1. oblasten, samovoljen človek: pokoravali so se samopašnežem / njen mož je bil samopašnež in trinog // objesten, predrzen človek: takrat so trgovski samopašneži postali zaskrbljeni 2. sebičen človek: ta samopašnež skrbi le za svojo udobnost ♪
- samopášnik -a m (ȃ) knjiž., ekspr. oblasten, samovoljen človek: boriti se proti oblasti samopašnikov // sebičen človek: na družino ta samopašnik ni pomislil ♪
- samopášnost -i ž (ā) knjiž., ekspr. oblastno, samovoljno vedenje ali ravnanje: borili so se proti samopašnosti fevdalcev / pritoževala se je zaradi njegove samopašnosti / takih samopašnosti niso mogli več prenašati // objestnost, predrznost: mladostna samopašnost ∙ zastar. njegova lagodnost in samopašnost sebičnost ♪
- samopáštvo -a s (ȃ) knjiž. samopašnost: boriti se proti birokratizmu in samopaštvu / naredila je konec njegovemu samopaštvu ♪
- sámopohába -e ž (ȃ-ȃ) knjiž. namerna pohaba samega sebe: samopohabo so kaznovali ♪
- sámoponížanje -a s (ȃ-ȋ) knjiž. ponižanje samega sebe: nagibi za njegovo samoponižanje / to je naredil iz samoponižanja / njegovo pismo je pretresljiv dokaz samoponižanja človeka / v taborišču je bil priča samoponižanju našega ljudstva ♪
- sámoponiževánje -a s (ȃ-ȃ) knjiž. poniževanje samega sebe: obsojala je njegovo samoponiževanje pred tujci; samoponiževanje in samopoveličevanje ♪
- sámoporájanje -a s (ȃ-á) knjiž. nastajanje, pojavljanje sámo od sebe: hipoteza o samoporajanju / proces ustvarjanja je istočasno proces človekovega samoporajanja ♪
- sámoposében tudi sámoposêben -bna -o prid. (ȃ-ẹ̑; ȃ-ē) knjiž. ki nastane sam od sebe: ti gibi so naravni, samoposebni ∙ knjiž. samoposeben namen očiten, nedvomen ♪
- sámoposêbiumévnost -i ž (ȃ-é-ẹ́) knjiž. dejstvo, da je kaj sámo po sebi umevno: to je ugotavljal s prostodušno samoposebiumevnostjo / samoposebiumevnost narodne usmerjenosti ♪
- sámoposmèh in sámoposméh -éha m (ȃ-ȅ ȃ-ẹ́; ȃ-ẹ̑) knjiž. posmeh samemu sebi: trpek samoposmeh; njegova zgodba je bila polna samoposmeha ♪
- sámopoškódba -e ž (ȃ-ọ̑) knjiž. namerna poškodba samega sebe: biti kaznovan zaradi samopoškodbe / samopoškodba telesa ♪
- sámopoveličevánje -a s (ȃ-ȃ) knjiž. poveličevanje samega sebe: težko posluša njegovo samopoveličevanje; samopoveličevanje in bahaštvo ♪
- sámopozába -e ž (ȃ-ȃ) knjiž. pozaba samega sebe: samozataja in samopozaba / ekspr. stregla mu je z vso požrtvovalnostjo do samopozabe nesebično / sedela sta na klopci v srečni samopozabi v stanju, ko človeku lastna oseba ni več aktivno v zavesti ♪
- sámopozáben -bna -o prid. (ȃ-á) knjiž. ki povzroči, da človeku lastna oseba ni več aktivno v zavesti: samopozabna sproščenost, zavzetost nad lepoto ∙ knjiž. samopozabna materina ljubezen zelo velika, nesebična sámopozábno prisl.: biti samopozabno zamaknjen v delo ♪
- sámopozabljênje -a s (ȃ-é) knjiž. stanje, ko človeku lastna oseba ni več aktivno v zavesti: doseči samopozabljenje; biti željen samopozabljenja ∙ knjiž. ljubezen do samopozabljenja zelo velika, nesebična ♪
- sámopožrtvoválnost -i ž (ȃ-ȃ) knjiž. požrtvovalnost: zaradi samopožrtvovalnosti je bil zelo priljubljen / stregla mu je z veliko samopožrtvovalnostjo in samozatajevanjem ♪
13.101 13.126 13.151 13.176 13.201 13.226 13.251 13.276 13.301 13.326