Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

nji (13.176-13.200)



  1.      sámográja  -e ž (-ā) knjiž. grajanje samega sebe: samohvala in samograja
  2.      samohódec  -dca m (ọ̑) knjiž. kdor hodi sam, zlasti v hribe: samohodec se je ponesrečil; drzen samohodec / planinski samohodec; pren. najnovejše delo tega literarnega samohodca; pesniki samohodci
  3.      samohôten  -tna -o prid. (ó ō) knjiž. 1. spontan: zaslišalo se je samohotno ploskanje; veselje je bilo samohotno / te besede so bile samohoten odziv njenega čustva 2. hotèn: samohotna osamljenost; samohotno vplivanje na potek dejanja 3. svojevoljen, samovoljen: samohoten poveljnik / to je bila v marsičem samohotna praksa ● knjiž., redko samohotna pomoč v nesreči prostovoljna; knjiž. prepustiti mošt samohotnemu vrenju naravnemu vrenju samohôtno prisl.: samohotno so si lastili te pravice; poklical jo je samohotno, brez premišljevanja ∙ knjiž. priprava samohotno uravnava višino temperature avtomatično
  4.      samohôtnost  -i ž (ó) knjiž. lastnost, značilnost samohotnega: samohotnost odziva / njegovo samohotnost so vsi poznali svojevoljnost, samovoljnost
  5.      sámoiniciatíva  -e ž (-) 1. knjiž. prizadevanje, težnja po lastnem delovanju: spodbujati samoiniciativo; premajhna samoiniciativa učencev pri pouku 2. publ. lastna iniciativa: njegovo samoiniciativo so vsi odobravali / storiti kaj iz samoiniciative
  6.      sámoiniciatívnost  -i ž (-) knjiž. lastnost, značilnost samoiniciativnega človeka: samoiniciativnost učencev pri pouku
  7.      sámoironíja  -e ž (-) knjiž. ironiziranje samega sebe, svojih dejanj: imeti smisel za samoironijo / svoje življenje ocenjuje z jedko, pikro samoironijo
  8.      sámoizbíren  -rna -o prid. (-) nanašajoč se na samoizbiro: odprli so novo samoizbirno knjigarno; samoizbirna trgovina s čevlji / novost je samoizbirna prodaja
  9.      sámoizníčiti se  -im se dov. (-) knjiž. izničiti samega sebe: samoizničiti se mu je postal cilj
  10.      sámoizpóved  -i ž (-ọ̑) knjiž. osebna, lastna izpoved: njegova samoizpoved jo je zelo pretresla; umetnikova samoizpoved / povest v obliki samoizpovedi / pesnik je v teh samoizpovedih neposreden in iskren
  11.      sámokontróla  -e ž (-ọ̑) knjiž. kontrola samega sebe: navajati učence na samokontrolo; kontrola in samokontrola
  12.      samokrés  in samokrès -ésa m (ẹ̑; ẹ́) knjiž. pištola, revolver: za pasom je nosil samokres; streljati s samokresom; pok samokresa / grozil mu je s samokresom da ga bo ustrelil
  13.      samokrésen  -sna -o prid. (ẹ̑) knjiž. pištolen, revolverski: samokresna cev / samokresni naboji
  14.      samokrílnik  -a m () aer. letalo z enojnimi krili brez zunanje opore med njimi in trupom: brezrepec in samokrilnik
  15.      samolásten  -tna -o prid. (ā) 1. knjiž. poseben, individualen: vsako obdobje literature ima samolastno strukturo / to je naredil na svoj samolastni način 2. zastar. svojevoljen, samovoljen: samolastna zapustitev delovnega mesta; samolastno poseganje v zasebno življenje / njegovi samolastni ukrepi // samodržen: samolastni vladarji / samolastna država ● zastar. zavedal se je, da je samolasten gospodar samostojen, neodvisenbot. samolastna oprašitev oprašitev s pelodom istega cveta samolástno prisl.: samolastno so odšli domov; samolastno se vseliti; sam.: koliko je v teh pesnikih samolastnega
  16.      samolástnost  -i ž (ā) zastar. svojevoljnost, samovoljnost: presenečen je bil nad njeno samolastnostjo ● zastar. tako bi se močneje razvila naša samolastnost samostojnost, neodvisnost; knjiž. izgubljati svojo samolastnost posebnost, individualnost
  17.      sámomasáža  -e ž (-) knjiž. masaža samega sebe: pomagati si s samomasažo
  18.      sámomúčenje  -a s (-ū) knjiž. mučenje samega sebe: duševno, telesno samomučenje; njegovo pretirano samomučenje in obtoževanje
  19.      sámomučílec  -lca [lc in c] m (-) knjiž. kdor muči samega sebe: duševnost samomučilcev
  20.      sámomučítelj  -a m (-) knjiž. kdor muči samega sebe: čudaški samomučitelj
  21.      sámonamèn  -éna m (- -ẹ́) knjiž. dejstvo, da je kaj sámo sebi namen: ta dejavnost ni samonamen, ampak le sredstvo / v samonamen umetnosti ni verjel / samonamen pesništva je notranja izpoved
  22.      sámonasláda  -e ž (-) knjiž. naslada nad samim seboj: on hoče le samonaslado in srečo
  23.      sámonastájanje  -a s (-ā) knjiž. nastajanje sámo od sebe: po tej teoriji je takrat prenehal proces samonastajanja organskih snovi iz neorganskih
  24.      sámonastánek  -nka m (-) knjiž. nastanek sam od sebe: hipoteza o samonastanku življenja
  25.      samoníkel  -kla -o [ǝ] prid. (í) 1. ki nastane, se razvije sam, brez pomoči, vpliva drugega: imajo lastno pisavo in samoniklo arhitekturo; samonikla kultura naroda ♦ agr. samonikla rastlina rastlina, ki (z)raste, ne da bi jo posejal, posadil človek // knjiž. izviren, originalen: pesmi niso samonikle niti po vsebini niti po obliki / biti samonikel kipar, pesnik // knjiž. samostojen, neodvisen: biti samonikla osebnost 2. značilen, tipičen za določen osebek: samoniklo doživljanje česa / samonikli nazori samoníklo prisl.: samoniklo rasti, se razvijati; sam.: v takem mišljenju ni nič samoniklega

   13.051 13.076 13.101 13.126 13.151 13.176 13.201 13.226 13.251 13.276  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA