Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

nji (12.601-12.625)


  1.      rdečíti  -ím nedov., rdéči in rdêči (ȋ í) delati kaj rdeče: veter ji je rdečil lica; rdečiti si ustnice / ogenj jim je rdečil obraze; večerno sonce že rdeči gore / kri mu je rdečila srajco rdečíti se 1. postajati rdeč: vzhod se je vse bolj rdečil 2. knjiž. rdeče se odražati, kazati: sonce se je rdečilo skozi meglo; na tleh se je rdečila kri; po vejah se rdečijo jabolka ♪
  2.      rdéti  rdím nedov., rdì tudi ŕdi (ẹ́ í) 1. postajati rdeč: grozdje že rdi; listje je začelo rdeti / srajca rdi od krvi / rdeti od napora // zardevati: od sramu je rdel v obraz; rdeti in bledeti 2. knjiž. rdeče se odražati, kazati: na vzhodu so rdeli oblaki; med drevjem se rdijo strehe 3. preh., redko rdečiti: sonce je rdelo oblake; nebo se rdi z zarjo ♪
  3.      rèadaptácija  -e ž (ȅ-á) knjiž. ponovna prilagoditev okolju: readaptacija organizma na normalno temperaturo / poskrbeti za socialno readaptacijo obsojenca ♪
  4.      reáktorski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na reaktor: reaktorski center inštituta; reaktorski prostor / reaktorski pogon ladje / reaktorski fizik, strokovnjak / reaktorska sredica osrednji del reaktorja z jedrskim gorivom, v katerem se cepijo atomska jedra ♪
  5.      reálije  -lij ž mn. (á ȃ) knjiž. dejstva: v opombah so razložene le najnujnejše realije ◊ šol. realije nekdaj prirodopis, zemljepis, zgodovina ♪
  6.      realístika  -e ž (í) knjiž. 1. prizadevanje upodabljati, prikazovati resničnost tako, kot je, se kaže; realizem: za povojno književnost je značilna romantično patetična realistika 2. realističnost, realizem: to realistiko je slikar dosegel z najpreprostejšimi sredstvi / osrednji spor v drami je podan s prepričljivo realistiko ♪
  7.      realitéta  -e ž (ẹ̑) knjiž. 1. resničnost, stvarnost: to danes ni več samo ideja, ampak realiteta / družbena, zgodovinska realiteta ∙ knjiž. vse osebe v tem romanu so realitete so resnične 2. nepremičnina: trgovati z realitetami ♪
  8.      realízem  -zma m (ȋ) 1. priznavanje, upoštevanje dejstev, uresničljivih možnosti: pri ocenjevanju položaja je bil potreben realizem; politični, življenjski realizem / njegov realizem ga varuje pred razočaranji; zanjo je značilen realizem // realističnost: realizem kipa, prizora na sliki ga je prevzel 2. prizadevanje upodabljati, prikazovati resničnost tako, kot je, se kaže: v teh antičnih pesnitvah prevladuje realizem 3. evropska umetnostna smer v 19. stoletju, ki si prizadeva podajati resničnost tako, kot je, se kaže: pri Slovencih se je realizem uveljavil precej pozno; realizem v glasbi, slikarstvu; predstavniki, teoretiki realizma; realizem in naturalizem // obdobje te umetnostne smeri: realizem navadno omejujejo z letnicama 1830 in 1880 ◊ filoz. realizem srednjeveška filozofska smer, ki trdi, da splošni pojmi obstajajo neodvisno od človekove zavesti; spoznavna teorija, po kateri obstaja zunanji, objektivni svet neodvisno od človekove zavesti; naivni realizem spoznavna teorija, po kateri ni bistvene razlike med realnostjo in zaznavami te realnosti; lit. kritični realizem literarna smer v drugi polovici 19. stoletja, za katero je značilen kritičen odnos do družbenih pojavov; novi realizem realistična umetnostna smer med obema vojnama; poetični realizem; romantični realizem; socialni realizem; ped. pedagoški realizem pedagoška smer, zlasti v 17. stoletju, ki se zavzema za stvarno, jasno prikazovanje obravnavanih stvari; um. novi realizem zahodnoevropska umetnostna smer v drugi polovici 20. stoletja, katere glavno izrazno sredstvo so predmeti iz vsakdanjega življenja; socialistični realizem v socialističnih državah umetnostna smer, za katero je značilno idealiziranje stvarnosti ♪
  9.      rebél  -a m (ẹ̑) knjiž. upornik: kdor ne izpolnjuje ukazov, je rebel; kaznovati rebele / vse življenje je bil rebel ♪
  10.      rebelírati  -am nedov. (ȋ) knjiž. upirati se: najemniški vojaki rebelirajo / rebelirati proti komu, zoper kaj / logika rebelira proti taki razlagi pesnitve nasprotuje ♪
  11.      réber  -bri tudi -brí ž (ẹ̄) raba peša nagnjen svet, strmina: nad vasjo se dviga reber; položna, strma reber; po prisojnih rebrih je sneg že skopnel; njive na rebrih, v rebrih ● nar. na vrh ne bom šel, je preveč k rebri navkreber ♪
  12.      rebráča  -e ž (á) 1. knjiž. priprava navadno iz rebraste pločevine za zavarovanje, zapiranje vratne, izložbene odprtine; rolo: dvigniti rebračo; železna rebrača // priprava na zunanji strani okna, narejena iz dolgih, med seboj povezanih deščic, ploščic; roleta: zaprl je okno in spustil rebrače; sonce sije skozi reže rebrače 2. nav. mn., zool. morske živali s prozornim, zdrizastim telesom in osmimi vzdolžnimi rebri iz sprijetih migetalk, Ctenophora: rebrače in ožigalkarji ● ekspr. pomolsti rebračo suho kravo ♪
  13.      rêbrce  -a s, mn. rêbrca in rébrca (ē) nav. ekspr. manjšalnica od rebro: zlomiti ptici rebrce / kupiti, obirati rebrca / prekajena svinjska rebrca s kislim zeljem / površina s komaj vidnimi rebrci / rebrce čokolade ◊ zool. zgornji strženasti del tulca ptičjega peresa ♪
  14.      rébrnica  in rêbrnica in rebrníca -e ž (ẹ̑; ȇ; í) knjiž. (rebrasto) ogrodje: od nebotičnikov so molele v zrak samo rebrnice ● knjiž., redko dvigniti, spustiti rebrnice rolete ◊ navt. vsak od prečnih nosilnih delov ogrodja ladijskega dna; rebrenica ♪
  15.      rébrnik  in rêbrnik -a m (ẹ̑; ȇ) knjiž. okostnjak: v grobu je bil samo še rebrnik / na cerkvenem oknu je naslikan rebrnik s koso smrt ◊ med. naprava iz upognjenih palic, ki se povezne čez bolnika, da ga odeja ne tišči ♪
  16.      rêbro  -a s, v prvem pomenu stil. rebrésa; mn. rêbra in rébra (é) 1. vsaka od parnih kosti, ki oklepajo prsno votlino: pri padcu si je zlomil rebro; pod rebri ga zbada; drugi par reber; tako je suh, da bi mu lahko rebra preštel zelo // mn. del telesa, kjer so te kosti: udariti konja čez rebra, po rebrih; vojak ga je sunil med rebra, v rebra, da je takoj ubogal / poriniti komu nož med rebra / ekspr. dregnil ga je pod rebra, naj molči // nav. mn. ta del telesa za kuhanje in pečenje: kupiti rebra; jedli so koštrunova rebra / prekajena rebra 2. nav. mn. vsak od podolgovatih, v sorazmerno majhnih presledkih sledečih si delov ogrodja česa: obiti rebra z deskami; zgorelo letalo je kazalo svoja rebra; nova stavba že moli kvišku svoja rebra; gredelj in rebra / ladijska rebra 3. nav. mn. vsaka od podolgovatih, v sorazmerno majhnih presledkih sledečih si vzboklin na površini česa: da ne drsi, ima pločevina rebra; na cesti so nastala rebra; rebra cilindra; rebra žameta 4. podolgovat del, člen česa: rebro radiatorja / odlomiti si rebro čokolade 5. glavna, debelejša listna žila: gosenice so obrale zelje do reber / listna rebra 6. nar. nagnjen svet, strmina: plaz je zdrsel po rebru navzdol 7. arhit. ločni nosilni ali okrasni element oboka, navadno kamnit: obok s štirimi rebri; gotska, šilasta rebra ● ekspr. kaže rebra zelo je suh; ekspr. streha kaže rebra manjka ji veliko strešnih opek, skodel; ekspr. če bi ga zalotil, bi mu polomil, preštel rebra bi ga zelo pretepel; star. Adamovo rebro ženska; ekspr. rebra kozolca late ◊ anat. neprava rebra trije pari reber, ki se stikajo s sedmim parom reber; prava rebra prvih sedem parov reber, ki se stikajo s prsnico; prosta rebra zadnja dva para reber, ki se ne stikajo niti s prsnico niti z nepravimi rebri; grad. nosilna rebra vsak od v sorazmerno majhnih presledkih razvrščenih podolgovatih nosilnih elementov, izstopajočih iz stropa, plošče; muz. rebro podolgovata deščica za oporo na notranji strani pokrova godal; strojn. hladilna rebra ki povečujejo površino razgretega telesa in s tem pospešujejo njegovo hlajenje ♪
  17.      recénten  -tna -o prid. (ẹ̑) 1. knjiž. (sorazmerno) nov: z arheološkega stališča recentni grobovi; recentna poškodba / znanje o morskih globinah je razmeroma recentno 2. biol. sedanji, zdaj živeč: recentno rastlinstvo, živalstvo ♪
  18.      recenzírati  -am dov. in nedov. (ȋ) napisati, izraziti strokovno mnenje, sodbo o (novem) znanstvenem ali umetniškem delu, zlasti glede na kakovost, oceniti: recenzirati šolske knjige; recenzirati na radiu, v časopisu; recenzirati članek pred izdajo ♪
  19.      recépcija  -e ž (ẹ́) 1. oddelek za sprejemanje gostov, strank, zlasti v hotelu, bolnici: voditi recepcijo; delati v recepciji; hotelska, zdraviliška recepcija; vodja recepcije / recepcija za udeležence pohoda je na stadionu // prostor ali del prostora, kjer je tak oddelek: zakleniti recepcijo; okence, pult recepcije 2. knjiž. prevzem, sprejem: recepcija tujih pravnih norm / recepcija modernih tokov v umetnosti / recepcija knjige pri bralcih je bila ugodna ♪
  20.      recépcijski  in recepcíjski -a -o prid. (ẹ́; ȋ) knjiž. prevzemen, sprejemen: recepcijska literarna strast ♪
  21.      recépten  in recêpten -tna -o prid. (ẹ̑; ȇ) nanašajoč se na recept: receptni obrazec / receptna knjiga ♪
  22.      receptíven  -vna -o prid. (ȋ) knjiž. 1. nanašajoč se na sprejemanje gostov, strank; sprejemen: receptivni oddelek / receptivna hotelska služba 2. nanašajoč se na sprejemanje, prevzemanje; sprejemljiv, dovzeten: ta človek je precej receptiven / receptivne in ustvarjalne sposobnosti ◊ tur. receptivni turizem turizem, usmerjen zlasti v privabljanje, pridobivanje gostov ♪
  23.      receptívnost  -i ž (ȋ) knjiž. lastnost, značilnost receptivnega; sprejemljivost, dovzetnost: za nekatere ljudi je značilna receptivnost; ustvarjalnost in receptivnost / receptivnost idej ♪
  24.      receptúra  -e ž (ȗ) 1. navodilo s podatki o vrsti, količini snovi in postopku zlasti za industrijsko pripravo, izdelavo česa: spremeniti recepturo; izdelovati klobase po preizkušeni recepturi; receptura sadnega sirupa ∙ žarg. strojiti po novi recepturi na nov način, po novem postopku; knjiž. v učbeniku je poseben del z recepturami za narodne jedi recepti 2. farm. izdelovanje zdravil po zdravnikovem receptu: farmacevt mora biti pri recepturi zelo natančen; receptura in galenika // lekarniški oddelek za izdelovanje zdravil po zdravnikovem receptu ♪
  25.      recidív  -a m (ȋ) 1. knjiž. ponovna pojavitev česa slabega, nezaželenega: boriti se proti recidivu malomeščanstva; recidivi nasilja / kapitalistični recidivi 2. med. ponovitev bolezni pri istem bolniku: bolnik naj se varuje, ker so mogoči recidivi; recidiv malarije, tuberkuloze ♪

   12.476 12.501 12.526 12.551 12.576 12.601 12.626 12.651 12.676 12.701  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA