Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

nji (126-150)



  1.      knjížnica  -e ž () 1. ustanova, ki sistematično zbira, hrani in izposoja knjige: knjižnica ima nekaj zelo dragocenih rokopisov; knjižnica vpisuje nove člane; izposoditi si knjigo v knjižnici / ljudska, pionirska, študijska, znanstvena knjižnica / Narodna in univerzitetna knjižnica // sistematično urejena zbirka knjig: dopolnjevati knjižnico z novimi knjigami; ima bogato knjižnico; zasebna knjižnica // prostor ali stavba, kjer so urejene in shranjene knjige: študira v knjižnici; čaka ga pred knjižnico 2. s prilastkom zbirka knjig iste izdaje in podobne vsebine: ima vse knjige knjižnice Sinjega galeba; urednik Zabavne knjižnice
  2.      knjížničar  -ja m () strokovni uslužbenec v knjižnici: knjižnica bi potrebovala vsaj še enega knjižničarja ♦ biblio. knjižničarski uslužbenec s srednjo izobrazbo // kdor dela v knjižnici: knjižničar mi je prinesel knjigo
  3.      knjížničarka  -e ž () strokovna uslužbenka v knjižnici: knjižničarka študijske knjižnice // ženska, ki dela v knjižnici: profesorica je bila hkrati tudi knjižničarka šolske knjižnice
  4.      knjížničarski  -a -o prid. () nanašajoč se na knjižničarje ali knjižničarstvo: prirediti knjižničarski tečaj; delavci knjižničarske stroke / knjižničarski manipulant
  5.      knjížničarstvo  -a s () dejavnost, ki se ukvarja s sistematičnim zbiranjem, hranjenjem in izposojanjem knjig: knjižničarstvo se je zelo razmahnilo; naloge slovenskega knjižničarstva // nauk o delu v knjižnici: članek o knjižničarstvu
  6.      knjížničen  -čna -o prid. () nanašajoč se na knjižnico: knjižnični inventar; dopolnjevati knjižnično gradivo / razširiti knjižnično mrežo
  7.      knjížnojezikóven  -vna -o prid. (-ọ̄) lingv. nanašajoč se na knjižni jezik: knjižnojezikovne norme / knjižnojezikovna samostojnost
  8.      knjížnost  -i ž () zastar. književnost, literatura: narod z bogato knjižnostjo / leposlovna knjižnost
  9.      knjižúra  -e ž () slabš. knjiga, zlasti brez literarne vrednosti: knjižure te vrste naredijo več škode kot koristi
  10.      konjíca  innjica -e ž (í; ọ̄) star. konjenica: imel je izurjeno konjico
  11.      konjìč  -íča m ( í) nav. ekspr. manjšalnica od konj: osedlati konjiča; bel konjič / gugalni konjič
  12.      konjíček  -čka m () 1. nav. ekspr. manjšalnica od konj: osedlati, vpreči konjička; gledala je za dirkajočim konjičkom / gugalni konjiček ∙ ekspr. potovati z jeklenim konjičkom z avtomobilom, motornim kolesom 2. najljubše delo v prostem času: zbiranje starin je njegov konjiček / skoraj vsak človek ima svojega konjička ◊ zool. morski konjiček majhna riba s cevastim gobcem in konju podobno glavo, Hippocampus
  13.      konjíčkar  -ja m () ekspr. kdor v prostem času opravlja svoje najljubše delo: svoje konjičke so v besedi in sliki predstavili konjičkarji sami
  14.      konjík  innjik -a m (í; ọ̄) star. 1. konjenik: v vas so prihrumeli konjiki / bil je potrjen h konjikom 2. jezdec, jahač: konjik je večkrat prijezdil tod mimo
  15.      konjína  -e ž (í) redko 1. konjska koža: predelava konjine 2. konjsko meso: pečena konjina
  16.      korenjíšče  -a s (í) njiva, na kateri je raslo korenje: korenjišča so pripravljena za pomlad
  17.      koštrúnji  -a -e prid. () nanašajoč se na koštrune: koštrunje meso v obari / koštrunja kučma / ekspr. ta človek ima koštrunji obraz
  18.      kotánjica  -e ž (á) nav. ekspr. manjšalnica od kotanja: z grmičjem prerasle kotanjice / v licih je imela kotanjici jamici
  19.      kranjíca  -e ž (í) žarg., čeb. kranjska čebela
  20.      kranjìč  -íča m ( í) čeb. preprost lesen nizek panj: prodal je še zadnje kranjiče
  21.      kúhinjica  -e ž (ú) nav. ekspr. manjšalnica od kuhinja: sedeli so v kuhinjici
  22.      nji  -a -e prid. () nanašajoč se na kune: kunje meso / kunje krzno
  23.      létošnji  -a -e prid. (ẹ̄) nanašajoč se na leto, ki je, še traja: letošnja jesen je deževna; letošnje leto je hitro minilo; prvi meseci letošnjega leta / letošnji gledališki repertoar; letošnja proizvodnja cementa / letošnji mednarodni sejem; letošnje in lanske številke časopisa / vrnil se je letošnjo pomlad, knjiž. letošnje pomladi
  24.      lúknjica  -e ž () manjšalnica od luknja: a) delati luknjice; narediti luknjico v jajčno lupino; gledati skozi luknjico v ključavnici / mazalne luknjice v ležajih b) v parketu se poznajo luknjice od žebljev / luknjice v sredici c) izbezati murna iz luknjice ◊ elektr. pravokotno preluknjano mesto na kartici; obrt. prvina pri vezenju, ki nastane, če se tkanina okroglo predre in gosto obšije
  25.      lúknjičarka  -e ž () nav. mn., zool. morske praživali, navadno z apnenčasto hišico, Foraminifera

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA