Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

nji (12.351-12.375)



  1.      raznoglásen  -sna -o prid. (ā) 1. ki je iz različnih glasov: raznoglasen otroški smeh; raznoglasno oglašanje siren 2. knjiž. neskladen, neenoten: stilno raznoglasen tekst
  2.      raznoglásje  -a s () knjiž. neskladnost, neenotnost: stilno raznoglasje dramske predstave / raznoglasje v stranki neenotnost, nesoglasje
  3.      raznoglásnost  -i ž (ā) knjiž. neskladnost, neenotnost: stilna raznoglasnost teksta
  4.      raznolíčen  -čna -o prid. () knjiž. 1. ki je različnih oblik: raznolični predmeti 2. raznovrsten, mnogovrsten: raznolični pojavi ● knjiž. raznolično razlaganje dejstev različno
  5.      raznolíčje  -a s () knjiž. raznovrstnost, mnogovrstnost: presenetilo ga je raznoličje vsega, kar je videl; doseči harmonijo v raznoličju
  6.      raznolíčnost  -i ž () knjiž. raznovrstnost, mnogovrstnost: raznoličnost stvari / narodnostna raznoličnost prebivalstva / raznoličnost obeh pesnikov različnostbiol. pojav, da ima živo bitje iste vrste razne oblike
  7.      raznolík  -a -o prid. ( ) knjiž. 1. ki je različnih oblik: raznoliki kapniki / raznolike oblike 2. raznovrsten, mnogovrsten: raznoliki pojavi / raznolika hrana / raznolika pokrajina ● knjiž. raznolike razlage kakega pojava različne
  8.      raznolíkost  -i ž () knjiž. 1. lastnost, značilnost raznolikega: raznolikost kapnikov 2. raznovrstnost, mnogovrstnost: raznolikost pojavov, stvari / raznolikost pokrajine
  9.      raznonároden  -dna -o prid. (á) knjiž. večnacionalen: raznonarodna država
  10.      raznoobrázen  -zna -o prid. (ā) knjiž. raznovrsten, mnogovrsten: raznoobrazni načini dela
  11.      raznoróden  -dna -o prid. (ọ̄) ki je različnega rodu, različne narodnosti: raznorodno prebivalstvo // knjiž. raznovrsten, mnogovrsten: raznorodni pojavi / raznorodna dela različna
  12.      raznoródnost  -i ž (ọ̄) lastnost raznorodnega: raznorodnost prebivalstva / knjiž. raznorodnost pojavov raznovrstnost, mnogovrstnostzool. zaporedno menjavanje enospolnega zaroda z obojespolnim; heterogonija
  13.      raznospôlen  -lna -o prid. () knjiž. ki je različnega spola: skupina raznospolnih vrstnikov
  14.      ráznost  -i ž (ā) knjiž. različnost: raznost značajev
  15.      raznostrán  in raznostràn -ána -o prid. (; á) knjiž. različen, raznovrsten: raznostrani razlogi za kako dejanje
  16.      raznotér  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. raznovrsten, mnogovrsten: v sobi je raznotero pohištvo / raznotere dejavnosti / raznotere misli različne
  17.      raznotérost  -i ž (ẹ̑) knjiž. raznovrstnost, mnogovrstnost: raznoterost pojavov / vsebinska raznoterost filmov različnost
  18.      razoblíčiti  -im dov.) knjiž. skaziti, iznakaziti: bolezen je razobličila njeno telo / pisatelj je realnost razobličil ∙ knjiž. pri pranju se je obleka razobličila izgubila pravilno obliko
  19.      razoblikováti  -újem dov.) knjiž. skaziti, iznakaziti: to je razoblikovalo njeno postavo / ekspresionisti so realnost razoblikovali ∙ knjiž. na soncu so se plošče razoblikovale izgubile pravilno obliko
  20.      razočárati  -am dov. () vzbuditi pri kom neugoden čustveni odnos zaradi neizpolnitve želj, pričakovanj: igralec je gledalce razočaral; prijatelj ga je zelo razočaral; razočarati se nad sodelavci / razstava je obiskovalce razočarala; tako življenje ga je razočaralo ∙ publ. naši igralci so na prvenstvu razočarali so zelo slabo igrali; niso dosegli pričakovanega uspeha razočáran -a -o: razočarani obiskovalci; razočaran obraz; nad njim je bil zelo razočaran
  21.      razočarljív  -a -o prid. ( í) knjiž. ki koga razočara: razočarljiv odgovor; življenje je bilo zanj razočarljivo
  22.      razodéti  -dénem dov., razodêni razodeníte (ẹ́) 1. odstraniti zlasti odejo z ležeče osebe: razodeti spečega otroka; bolnik se je v spanju razodel 2. ekspr. narediti, da kaj izve kdo drug: razodeti komu svoje misli; razodeti resnico, skrivnost; nikomur se ni razodela / razodel ji je svojo ljubezen izpovedal; razodeti komu svoje želje povedatiekspr. razodeti komu svoje srce izpovedati mu svoja čustva, misli; ekspr. razodelo se bo, kdo je kriv postalo bo jasno, očitno 3. ekspr. biti zunanji izraz, znamenje česa: njen glas jim je razodel, kako zelo trpi; njen pogled mu je vse razodel razodéti se knjiž., z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža lastnost ali stanje osebka, kot ga nakazuje določilo: to stališče se je razodelo kot oportunistično razodét -a -o: razodeta skrivnost; otrok je bil vso noč razodet
  23.      razodétje  -a s (ẹ̑) glagolnik od razodeti: preprečiti komu razodetje resnice, skrivnosti // kar se razodene, pove: to razodetje je vse zelo presenetilo; nenavadno razodetje ∙ ekspr. to je bilo zanj pravo razodetje nekaj popolnoma novega; ekspr. ta igralec je bil resnično razodetje proti pričakovanju zelo dober, uspešenrel. Razodetje zadnja svetopisemska knjiga z videnji apostola Janeza o koncu sveta; (božje) razodetje kar je znano o Bogu, izvoru in zadnjih ciljih življenja in sveta, zlasti iz svetega pisma
  24.      razodévati  -am nedov. (ẹ́) 1. odstranjevati zlasti odejo z ležeče osebe: razodevati otroka; nemiren bolnik se je vso noč razodeval 2. ekspr. delati, da kaj izve kdo drug: razodevati komu svoje misli, načrte; ne razodeva rad svojih skrivnosti / v pesmih je razodeval svoja čustva izpovedoval 3. ekspr. biti zunanji izraz, znamenje česa: glas je razodeval, da je razburjena; njegov obraz je razodeval grozo, žalost; v njenem pogledu se razodeva milina / njegove besede so razodevale, da je bister človek razodévati se nav. ekspr. biti viden, kazati se: v vsem njegovem delu se razodeva globok humanizem // postajati jasen, očiten: v tem obdobju se vse bolj razodeva, da je otrok socialno bitje razodevajóč -a -e: stopal je ob njem, razodevajoč mu svojo skrivnost; obraz, razodevajoč trpljenje
  25.      razodtujevánje  -a s () knjiž. odpravljanje, prenehanje odtujevanja: razodtujevanje človeka

   12.226 12.251 12.276 12.301 12.326 12.351 12.376 12.401 12.426 12.451  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA