Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

nji (11.076-11.100)


  1.      preprijéti  -prímem dov., preprijél; nam. preprijét in preprijèt (ẹ́ í) prijeti a) drugače, na drugem mestu: med vožnjo na ovinku preprijeti volan / hotel je preprijeti zaboj, pa mu je zdrsnil na tla b) z drugo roko: roka me boli, bom preprijel puško / preprijeti bodalo v levico predeti ● preprijeti klin, vejo pri plezanju prenesti telesno težo na roko, s katero se prime (naslednji) klin, veja; kazalec leve roke preprime tipko kazalca desne roke prime, pritisne tipko namesto kazalca, ki jo je držal, pritiskal preprijéti se prenesti telesno težo na eno roko, z drugo pa se prijeti drugje: nekajkrat se je preprijel in že je bil višje v steni ♪
  2.      preprosíti  -prósim dov., prepróšen (ȋ ọ́) z vztrajnimi prošnjami doseči, da kdo naredi, je pripravljen kaj storiti: toliko časa me je prosil, naj ne odidem, da me je preprosil; preprositi koga, da spremeni odločitev; ne daj se preprositi / z jokom koga preprositi // ekspr. v prošnjah doseči veliko, preveliko mero: koliko je preprosila in prejokala, pa se ni omehčal preprosíti se s prošnjami doseči, da se kljub oviram a) pride kam: preprositi se k blagajniškemu okencu b) dobi kaj: ker je bilo bralcev veliko, sem se težko preprosil do te zanimive knjige ● redko s Češkega se je v enem tednu preprosil in preberačil do domovine je prišel, preživljajoč se s hrano, ki jo je naprosil ♪
  3.      prepròst  -ôsta -o prid., preprôstejši (ȍ ó) 1. ki ne zahteva višjih miselnih postopkov, posebnega znanja: križanka je preprosta; ta naloga je preprostejša kot prejšnja / rešitev je preprosta, vendar se je ni nihče spomnil / postopek pridobivanja te snovi je preprost; preprosto, vendar utrujajoče delo / on zna povedati tudi najbolj zapletene stvari na preprost način preprosto // ki je iz navadnih, pogostih sestavin, tako da za razumevanje ne zahteva višjih miselnih postopkov: že zna delati preproste stavke; pesem, zgodba je preprosta, pa lepa 2. s širokim pomenskim obsegom ki ima v odnosu do stvari svoje vrste samo osnovne, splošne lastnosti, značilnosti: že preprost računalnik nadomešča nekaj ljudi / opazovati kaj s preprosto lečo navadno; ta priprava je preprosta / njegov grob je preprost, vendar skrbno negovan; nositi preproste obleke; preprosta večerja; meniško, vojaško preprosta soba zelo preprosta / poslati komu samo preprosto dopisnico / opazovati preprosto kmečko življenje 3. splošno znan, razumljiv: opisuje preproste stvari: rožo, piščalko, vrč / treba je preprostih besed, kakor so kruh, ljubezen 4. ekspr. ki zaradi skladnosti z zakoni logike ne potrebuje razlage, utemeljitve: tega nisem naredil iz preprostega razloga: ker nisem vedel; to dejstvo je preprosta posledica onega 5. ki se vede, govori naravno, neizumetničeno in s svojimi potrebami, zahtevami ne povzroča skrbi, težav: ta zdravnik je preprost, domač človek; biti prijazen in preprost / uživati lepoto s preprosto, čisto dušo 6. ki je brez višje izobrazbe, višje kulture: preprosti bralci bodo knjigo radi brali; preprosto, pa zelo bistro kmečko dekle / revija ni bila namenjena preprostemu ljudstvu, ampak izobražencem 7. zastar. lahkoveren, naiven: bil je tako preprost, da je vse verjel // neroden, neuglajen: zdel se ji je preprost in dolgočasen, zato ga je zapustila / posmehovati se preprostemu vedenju koga ● v tem delu mesta so živeli preprosti ljudje ljudje brez pomembnega družbenega položaja in brez velikega premoženja; ekspr. bodi jedrnat in preprost govori, razlagaj preprosto; ekspr. to nam pove že preprosta pamet tega ni težko razumeti, spoznati; star. še zmeraj je preproste vere lahkoveren, naiven; zastar. preprosta ženska, premisli, kaj govoriš nespametna, neumna; ekspr. ta domneva je preveč preprosta nekritična, naivna; ekspr. preprost na duhu nedomiseln, naiven preprôsto 1. prislov od preprost: govoriti, pisati, razložiti preprosto, vsakomur razumljivo; to si pa zelo preprosto predstavljate; preprosto, domače se vesti; živeti preprosto; biti preprosto oblečen; preprosto povedano: umrl je; iron. čemu preprosto, če lahko zapleteno ∙ njega pregovoriti ne bo preprosto lahko 2. ekspr. poudarja trditev: o tem preprosto ni govorila; to preprosto pozabi kar; tega preprosto ne morem verjeti nikakor / kdor tega ne vidi, je preprosto bedak // poudarja, da izraženega glagolskega dejanja ne spremlja nobeno drugo dejanje: karkoli slišiš, pojdi preprosto naprej; tega ni mogoče uresničiti preprosto s tem, da se govori, govori preprôsti -a -o sam.: to bodo razumeli tudi najbolj preprosti; brati kaj preprostega ♪
  4.      preprôstnik  -a m (ȏ) knjiž., redko neizobražen, nešolan človek: razložiti kaj tako, da je razumljivo tudi preprostnikom ∙ knjiž., redko prebivalci so bili delavci, ribiči in drugi preprostniki preprosti ljudje ♪
  5.      preprôščina  -e ž (ȏ) 1. knjiž. preprostost: nenavadna preproščina vhoda v palačo 2. ekspr. lahkovernost, naivnost: čudil se je njeni preproščini / v svoji preproščini je vse verjel / kot vzklik o sveta preproščina 3. knjiž., ekspr. lahkoveren, naiven človek: imeli so ga za preproščino in so se norčevali iz njega / preproščina gara, drugi pa zapravljajo ● hitro je spoznal preproščino kolegov premajhno izobraženost, razgledanost ♪
  6.      prepúcij  -a m (ú) anat., vet. koža, ki obdaja zunanji del moškega spolnega uda ♪
  7.      prepúšč  -a m (ȗ) knjiž., redko prepust: prepušč se je zamašil ♪
  8.      prepúščati  -am nedov. (ú) 1. biti sposoben omogočiti prehod, zlasti tekočinam: prepuščati svetlobo, toploto, vodo / žleb prepušča pušča, ima luknjo 2. dajati komu pravico, možnost, da dobi, ima kaj, do česar ima določeno pravico osebek: prepuščati posteljo, sobo komu / prepuščati v last, uporabo / dov. s to izjavo prepuščam stavbo občini 3. dopuščati, da dobi, ima kdo drug to, kar izraža samostalnik: prepuščati funkcije drugim / prepuščati pobudo nasprotniku 4. delati, da se mora, more namesto osebka kdo drug ukvarjati s kom: ob delavnikih sta prepuščala otroka stari materi; manj pomembne stranke je prepuščal svojemu namestniku // z glagolskim samostalnikom delati, da mora, more namesto osebka kdo drug narediti, opravljati kako delo: prepuščati delo pomočnikom; ekspr. astronomi vse bolj prepuščajo gledanje neba fotografskim napravam / prepuščati komu kaj v varstvo 5. z glagolskim samostalnikom dajati komu drugemu možnost, da naredi, opravlja kako dejanje: končno odločitev so prepuščali drugim; ta opravek prepuščam tebi; sodbo o tem, kdo ima prav, prepuščam bralcem / knjiga to prepušča domišljiji bralcev / nova moda prepušča dolžino oblek ženskam samim 6. dopuščati, da kaj drugega odloča o čem, vpliva na kaj: to so pomembne stvari, pa jih prepuščajo naključju; vzgoje otrok ne moremo prepuščati pouličnemu življenju 7. ne delati ničesar a) da bi se spremenil določen položaj, oviralo določeno dejanje: kadar jo je držal za roko, mu jo je dolgo prepuščala / ekspr. prepuščala mu je ustnice b) da bi se spremenilo stanje, delovanje koga: prepuščati koga revščini, stiski 8. star. predirati: prepuščati gnojne bule ● ekspr. prepuščati koga samemu sebi, usodi ne skrbeti zanj, ne pomagati mu; knjiž., ekspr. kostanji so svoje veje spet prepuščali vetru veje kostanjev je spet majal, zibal veter prepúščati se 1. ne delati ničesar, s čimer bi se nasprotovalo, upiralo a) določenemu dejanju koga: čutil je, da se mu plesalka popolnoma prepušča; prepuščal se je vojakom, da so ga vodili, kamor so hoteli / dekle se mu je prepuščalo brez besed predajalo b) določenemu delovanju česa: ležal je na vodi in se prepuščal valovom / prepuščal se je zanosu množice / jadrnica se prepušča vetru // dopuščati, da nastopi odnos popolne odvisnosti: prepuščati se strastem 2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža a) stanje osebka, kot ga določa samostalnik: prepuščati se čustvom, obupu b) navadno z glagolskim samostalnikom da osebek (večkrat) intenzivno opravlja dejavnost, kot jo določa samostalnik: prepuščati se razmišljanju prepuščajóč -a -e: hodil je po sejmih, prepuščajoč delo drugim; rahla, vodo dobro prepuščajoča zemlja ♪
  9.      preračúnati  -am dov. (ȗ) 1. opraviti potrebne računske operacije: ko je vse še enkrat preračunal, je dobil drugačen rezultat // s ponovnim računanjem preveriti: vse račune sem preračunal, zato vem, da napake ni 2. v zvezi z na z računanjem ugotoviti določeni količini, vrednosti sorazmerno količino, vrednost glede na merilo, ki ga izraža dopolnilo: preračunati letno porabo mesa na štiričlansko družino // v zvezi z v z računanjem ugotoviti določeni količini, vrednosti enakovredno količino, vrednost česa drugega: preračunati dolarje v dinarje; preračunati kubične metre v litre / preračunati ceno v lire 3. z računanjem ugotoviti, določiti kaj sploh: po številkah na brzojavnih drogovih je preračunal, da je prehodil že velik del poti; preračunati, koliko bo stalo potovanje ♦ teh. preračunati napravo, stroj z računanjem ugotoviti glavne mere, tipične lastnosti naprave, stroja glede na določene tehnične ali ekonomske zahteve 4. premisliti kaj glede na mogoče posledice, uresničitev določenega namena: svoj zagovor je dobro preračunal; ekspr. vsako besedo, vsak gib je preračunal / preračunati svoj nastop na zunanji učinek preračúnan -a -o: njegovi odgovori so neodkritosrčni, preračunani; v dolarje preračunana cena; cena aparature je, preračunano v dinarje, dva milijona; prisl.: preračunano počasi govoriti ♪
  10.      prerán  -a -o prid. (ȃ á) knjiž. prezgodnji, prezgoden: preran sneg; prerana smrt; prerana zima preráno prisl.: prerano priti; prerano umreti; prerano zapadli sneg ♪
  11.      preráščanje  -a s (á) glagolnik od preraščati: preprečiti divje preraščanje njiv; preraščanje obdelovalne zemlje z gozdovi / človekova želja po preraščanju samega sebe / preraščanje kapitalizma v socializem; preraščanje partizanskih odredov v redno vojsko ♪
  12.      prerázen  -zna -o prid. (ā) knjiž., ekspr. zelo različen, mnogovrsten: cvetje preraznih oblik in barv ♪
  13.      prerazkóšen  -šna -o prid. (ọ́ ọ̄) preveč razkošen: prerazkošna oprema / prerazkošno kosilo prerazkóšno prisl.: knjiga je prerazkošno opremljena ♪
  14.      preréka  -e ž (ẹ̑) 1. redko prerekanje: prereke in spori 2. knjiž. razprava, razpravljanje: poznavalca literature sta začela prereko; prereke znanstvenikov ♪
  15.      prerékanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od prerekati: prerekanje trditev nasprotne stranke / knjiga je vzbudila veliko zanimanja in prerekanja / izzvati prerekanje; prerekanje z nasprotniki; prerekanje, prepir in pretep ♪
  16.      prerézen  -zna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na prerez: prerezna ploskev / prerezni prikaz kake dejavnosti na razstavi pregledni ∙ knjiž. pisatelj popisuje prerezne ljudi povprečne ♪
  17.      preríti  -ríjem dov., preríl in prerìl (í ȋ) z ritjem priti skozi kaj ovirajočega: žival se kupu peska ni ognila, ampak ga je prerila / ekspr. palec mu je preril čevelj, tako da se je videla luknja // s premikanjem sem in tja narediti rove, navadno po večji površini: krt je preril cel vrt / ekspr. nič ne boste našli, pa če vse prerijete preiščete preríti se 1. s težavo priti skozi kaj ovirajočega: komaj se je preril skozi gnečo; težko se je prerila skozi odprtino v ograji; prerila se je v ospredje dvorane, da bi bolje slišala; pren. preriti se skozi težave ∙ ekspr. za vsak izpit se je moral preriti skozi goro knjig s težavo jih prebrati, preštudirati // ekspr. kljub oviram priti kam: po strmi stezi so se prerili na vrh; pren. precej časa je potreboval, da se je preril do tega spoznanja 2. ekspr. s težavo priti kam, doseči kaj: sčasoma se je preril do dobre službe; rada bi se prerila v boljšo družbo / vi se lahko še prerijete naprej 3. ekspr. (s težavo) se preživeti: kakor vidiš, sem se preril / se bomo že kako prerili čez zimo prerít -a -o: zemlja je prerita s krtovimi rovi ♪
  18.      preročánstvo  -a s (ȃ) knjiž. prerokba: njene besede je imel za preročanstvo ♪
  19.      prerogatív  -a m (ȋ) knjiž., redko posebna pravica, ugodnost: doseči več prerogativov ♪
  20.      prerogatíva  -e ž (ȋ) 1. knjiž., redko posebna pravica, ugodnost: ne dovoliti gospodarskih in političnih prerogativ središča; to je prerogativa abonentov 2. jur. izključna, posebna pravica, ki jo ima kdo glede na svoj položaj, funkcijo: vladarske prerogative; pomilostitev je prerogativa predsednika republike ♪
  21.      preróštvo  -a s (ọ̑) knjiž. prerokba: njegovo preroštvo se je uresničilo ♪
  22.      prerumèn  -êna -o prid. (ȅ é) preveč rumen: prerumena barva obleke / knjiž. prerumen je še za to premlad, premalo izkušen ♪
  23.      presadíti  -ím dov., presádil (ȋ í) 1. izkopati rastlino in jo drugam vsaditi: presaditi okrasni grm; vrtnar je hruško presadil v boljšo zemljo / spomladi je presadila vse lončnice; pren. starega človeka ni mogoče presaditi v tuje okolje 2. med. narediti, da pride tkivo, organ na drugo mesto telesa ali v drug organizem: presaditi ledvico, kostni mozeg, organ; presaditi kožo z nadlakti na obraz; uspešno presaditi srce 3. ekspr. prestaviti: presaditi mejnik / prevajalec je dogajanje komedije presadil v slovensko okolje ● ekspr. njihove dobre izkušnje bi morali presaditi k nam prenesti; knjiž. presaditi roman iz angleščine v slovenščino prevesti ◊ obrt. presaditi kruh dati kruh iz ene etaže pekovske peči v drugo ali na drugo mesto v isti etaži presajèn -êna -o: presajena koža; živeti s presajeno ledvico; presajena rastlina dobro raste ♪
  24.      presájati  -am nedov. (á) 1. izkopavati rastline in jih drugam vsajati: presajati mlada drevesa, solato / presajati lončnice 2. med. delati, da pride tkivo, organ na drugo mesto telesa ali v drug organizem: uspešno presajati kosti, ledvice, srca 3. ekspr. prestavljati: presajal je otroka s stolčka na gugalnico in nazaj; kaj se boš presajal po sobi, kakega dela se loti / zgodbe je prirejal in jih presajal v domače okolje ● ekspr. presajati tuje izkušnje v naše razmere prenašati; zvečer je presajal motike in sekire jih snemal in ponovno nasajal; knjiž. presajati iz nemščine v slovenščino prevajati ♪
  25.      presajeválec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor presaja: presajevalec rož ● knjiž. presajevalec grških pesmi v slovenščino prevajalec ♪

   10.951 10.976 11.001 11.026 11.051 11.076 11.101 11.126 11.151 11.176  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA