Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
nji (10.826-10.850)
- prejémnik -a m (ẹ̑) kdor kaj prejme: manjka še podpis prejemnika / prejemnik nagrade dobitnik // knjiž. komur je kaj namenjeno, zlasti listina ali spis: prejemnik dokumenta ♪
- prejéti préjmem dov., prejmíte tudi préjmite; prejél; nam. prejét in prejèt (ẹ́ ẹ́) postati imetnik, navadno česa poslanega: včeraj sem prejel tvoje pismo / prejeti dopis; prejeti pošto, telegram / prejeti knjigo v dar dobiti // postati deležen česa: prejeti nagrado, odlikovanje; prejeti pohvalo / končno je prejel zasluženo kazen je bil kaznovan ♦ šport. prejeti gol prejét -a -o: prebrati prejeto pošto ♪
- préjkone prisl. (ẹ̑) knjiž. najbrž, menda: soparno je, prejkone bo nevihta ♪
- préjkosléj in préj ko sléj prisl. (ẹ̑-ẹ̑) ekspr. 1. izraža a) prepričanost, gotovost, da se bo dejanje zgodilo: prejkoslej bo konec težav; prejkoslej bo prišlo do obračuna b) precejšnjo verjetnost: šlo mu je prejkoslej za to, da bi dosegel priznanje; nagovor prejkoslej velja njemu 2. izraža nepretrganost, časovno neomejenost dejanja, stanja: svoje dolžnosti je prejkoslej opravljal v redu / prejkoslej nista šla na obisk brez darila nikoli ● knjiž. tukaj mi ni všeč, prejkoslej bi se rad preselil čimprej ♪
- prejókati tudi prejokáti -am, in prejókati tudi prejokáti -jóčem dov., prejókajte tudi prejokájte in prejóčite (ọ́ á ọ́) prebiti, preživeti v joku, jokanju: noč je prejokala / ekspr. veliko je že prejokala zaradi moža / knjiž., z notranjim predmetom veliko solz je že prejokal prejókan -a -o: za seboj ima prejokano noč ∙ ekspr. prejokano zglavje od jokanja, solz premočeno ♪
- prejšnjeléten -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž., redko lanski: vonj po uležani, prejšnjeletni travi / prejšnjeletni gospodarski razvoj ♪
- prejudíc -a m (ȋ) jur. odločba, ki je pogoj, podlaga za poznejšo odločbo: sodni prejudic ∙ knjiž. prejudic o identičnosti dveh teorij vnaprejšnje, nekritično mnenje, stališče ♪
- prejudicírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. vnaprej določiti: tega ni hotel prejudicirati / to bi prejudiciralo nadaljnji razvoj ♪
- prék prisl. (ẹ̑) knjiž. 1. izraža a) gibanje od enega kraja do drugega, na drugo stran; čez: prek priti; prepeljali smo se s splavom prek; elipt. pomagaj mu prek / pogled mu je šel prek po njivi počez, povprek b) stanje na drugi strani: tam prek je prod, kamor rade sedajo čaplje 2. izraža preseženo mero: snega je do kolen in prek; ura je polnoči in prek / njivo je prek in prek prekril plevel čezinčez ● nar. vzhodno sinu posestvo prek dati izročiti, prepisati; prim. vseprek ♪
- prek predl., z rodilnikom 1. za izražanje gibanja ali smeri na drugo stran a) nad čim; čez: gledati prek glav; skočiti prek ograje b) povprek po čem: prek ceste so zavalili hlod; mesec se pomika prek neba / pomesti prek praga / obesiti puško prek rame c) po površini: reka se je razlila prek ravnine č) skozi kaj: potovati v Zagreb prek Zidanega mosta // za izražanje stanja: nositi srajco prek hlač; most prek potoka / stanuje prek ceste 2. za izražanje časa, v katerem se kaj godi: kavarna je prek nedelje zaprta 3. za izražanje presežene mere: voda sega prek glave; piši prek roba / z nesklonljivim izrazom količine: pot je dolga prek pet kilometrov; plačal je prek sto dinarjev 4. publ. za izražanje vmesnega, prehodnega člena: raziskovati zgodovino od kamene dobe prek antike do današnjih časov ♦ rad. oddajati spored prek Nanosa 5. neustalj. za
izražanje sredstva, posrednika; po: pismo so poslali prek kurirja; prek radia vplivati na javno mnenje ● publ. ne moremo kar tako prek tega dejstva treba ga je upoštevati; nar. belokranjsko do prek jutri do pojutrišnjem; star. prek volje proti volji ♪
- prekajenína -e ž (í) knjiž. prekajeno živilo, navadno meso: duh po prekajenini ♪
- prekániti -im, tudi prekaníti in prekániti -im dov. (á ā; ȋ á ā) knjiž. prevarati, ukaniti: prekanil je stražarja in ušel; spretno prekaniti ♪
- prekánjen -a -o prid. (ā) knjiž. zvit, prebrisan: prekanjen trgovec; med vsemi je on najbolj prekanjen / prekanjen obraz / prekanjena lisica je hitro skrila plen ♪
- prekánjenec -nca m (ā) knjiž. zvit, prebrisan človek: on je velik prekanjenec ♪
- prekánjenka -e ž (ā) knjiž. zvita, prebrisana ženska: prekanjenka preudari vsako besedo ♪
- prekánjenost -i ž (ā) knjiž. zvitost, prebrisanost: presenetila jih je njegova prekanjenost / uporabila je vso svojo prekanjenost, da je to dosegla ♪
- prekápnica -e ž (ȃ) knjiž. steklena buča pri laboratorijski pripravi za destilacijo; destilirka: iz prekapnice se kadi; razgreta prekapnica ♪
- prekášati -am nedov. (ā) 1. biti boljši, uspešnejši od koga: malokdo ga prekaša; pri delu prekaša vsakogar / novi stroji prekašajo stare / prekašati koga po moči 2. publ. biti večji, boljši od določene mere; presegati: to prekaša najbolj optimistična pričakovanja ● ekspr. ta vrh prekaša sosednjega za sto metrov je 100 m višji kot sosednji ♪
- prekát -a m (ȃ) 1. ločen, ograjen prostor: dvojno dno ladje je razdeljeno na prekate; prekati greznice / soba je bila s pregradami razdeljena v prekate predelke 2. teh. manjši zaprt prostor v kaki pripravi, v katerem potekajo določeni procesi: čiščenje prekata / parni prekat prostor v stroju, v katerem se trajno ali občasno nahaja para ◊ anat. možganski prekat votlina v možganih, napolnjena z možgansko tekočino; očesni prekat prostor med roženico in lečo, napolnjen s tekočino; srčni prekat vsaka od dveh sprednjih srčnih votlin ♪
- prekíniti -em dov. (í ȋ) 1. narediti, povzročiti, da kaj preneha a) delovati: prekiniti dovod bencina; prekiniti električni tok / prekiniti telefonsko zvezo / publ., z orodnikom prekiniti z dobavo b) obstajati, trajati: prekiniti molk, tišino / splošno veselje je prekinila vest o hudi nesreči c) navadno s prislovnim določilom za določen čas biti, potekati: burja tu za več dni prekine promet; prekiniti govor s ploskanjem; prekiniti igro, tekmo / prekiniti dopisovanje; prekiniti diplomatske stike s tujo državo 2. za določen čas česa ne nadaljevati: raziskovalci so prekinili delo v jami; oddajo, sejo nekajkrat prekiniti / moral je prekiniti dopust; študij je prekinil za dve leti 3. povzročiti, da kdo česa ne pove do konca: prekiniti govornika; vem, kaj boš rekla, jo je prekinil; prekiniti profesorja sredi predavanja 4. narediti presledek, presledke v čem strnjenem: prekiniti črto
5. publ., z orodnikom prenehati imeti zvezo s kom, s čim: z njim je prekinil / s temi metodami smo dokončno prekinili / prekiniti s tradicijo ● publ. v tej državi še niso prekinili ognja, z ognjem še trajajo boji; pog. prekinila je s fantom ni več v ljubezenskem odnosu z njim ◊ jur. prekiniti obravnavo; prekiniti delovno razmerje; med. prekiniti nosečnost prekínjen -a -o: na šivih prekinjen vzorec; kulturni razvoj je bil s tem za dolgo prekinjen; nadaljevati prekinjeno igro; zveza z mestom je prekinjena ♦ avt. prekinjena črta črta vzdolž ceste, čez katero voznik sme zapeljati ♪
- prekínjati -am nedov. (í) 1. delati, povzročati, da kaj preneha a) delovati: električni tok prekinja avtomat / prekinjati telefonske zveze b) obstajati, trajati: prekinjati molk, tišino / ne prekinjaj prijateljstva z njim c) navadno s prislovnim določilom za določen čas biti, potekati: burja tu večkrat prekinja promet; govor je prekinjalo ploskanje 2. večkrat za določen čas česa ne nadaljevati: delo, petje pogosto prekinjajo; pouk so prekinjali tudi za več let 3. povzročati, da kdo česa ne pove do konca: prekinjati predavatelja / oprostite, da vas prekinjam 4. delati presledek, presledke v čem strnjenem: prekinjati črto / morsko gladino so prekinjale plitvine prekínjan -a -o: enakomerno prekinjani glasovi ♪
- prékla -e ž (ẹ̑) 1. tanjši kol, okrog katerega se ovija visoki fižol: ostriti, postavljati prekle; fižol se že ovija okrog prekel / fižolova prekla // tak kol sploh: s preklo klatiti sadje; bila je suha in dolga kot prekla; drži se, kot bi preklo požrl zelo vzravnano, togo; domišljavo 2. pog., ekspr. zelo velik in suh človek: dražijo jo, da je prekla / misli samo nanj, na tisto suho preklo // nav. mn. noga, zlasti dolga in suha: umakni svoje prekle / za njim je capljal s svojimi dolgimi, suhimi preklami ● pog. prišel bo, pa če bi ošpičene prekle padale z neba gotovo, zagotovo; žarg. s svojo preklo je dobro streljal z zelo dolgo puško ♪
- prekládati -am nedov. (ȃ) 1. z dviganjem delati, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prekladati hlode, zaboje / prekladati bolnika / prekladati knjige po mizi / prekladati vrečo z rame na ramo predevati / ekspr. od nestrpnosti prekladati noge, roke 2. delati, da pride kaj na kako drugo vozilo, žival z namenom, da se prepelje, prenese: prekladati blago, tovor; prekladati z ladje na tovornjake 3. star. prevajati (v drug jezik): prekladati roman iz nemščine ● pog., ekspr. hitro prekladati noge po cesti hoditi; pog., ekspr. samo papirje cel dan preklada, pa toliko zasluži samo z manj zahtevnimi pisarniškimi posli se ukvarja; pog., ekspr. cel dan preklada ude po postelji poležava, lenari; star. dolgo je to prekladal v glavi premišljeval, razmišljal prekládati se ekspr., s prislovnim določilom spreminjati položaj, lego telesa v prostoru, navadno počasi,
s težavo: prekladati se z boka na bok; prekladati se po postelji; nemirno se prekladati po stolu se presedati / naveličano se je prekladal iz sobe v sobo hodil ● star. čudne misli so se mu prekladale po glavi imel je čudne misli ♪
- preklávrn -a -o prid. (á) nav. ekspr. preveč klavrn: preutrujen je in preklavrn / tako življenje je preklavrno / njihov pridelek je bil preklavrn za prodajo ♪
- preklénski -a -o prid. (ẹ̄) knjiž. presnet, preklet: preklenski lenuh / sit je teh preklenskih novotarij ♪
10.701 10.726 10.751 10.776 10.801 10.826 10.851 10.876 10.901 10.926