Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

nji (10.576-10.600)


  1.      prdúlja  -e ž (ú) knjiž., šalj. zadnjica: udaril ga je po prdulji ∙ ekspr. vozil se je z zelo staro prduljo motornim vozilom ♪
  2.      prebáviti  -im dov. (á ȃ) 1. spremeniti hrano v prebavnih organih, da jo organizem lahko sprejme: kuhano zelenjavo lažje prebavimo kot svežo; dobro prebaviti; hrana se prebavi v želodcu in črevesju / nekaterih snovi želodec ne prebavi; pren., ekspr. narava ne more prebaviti vseh odpadkov 2. ekspr. premisliti, razmisliti: hotel je pridobiti nekaj časa, da bi to novico prebavil; prebaviti predlog / prebaviti roman s težavo prebrati 3. ekspr. (s soglašanjem) sprejeti: kritiki tega ne bodo prebavili / njegovo grobo pripombo je težko prebavila prebávljen -a -o: prebavljena hrana; s težavo prebavljena knjiga ♪
  3.      prebedéti  -ím tudi prebdéti -ím [prva oblika bǝd] dov., prebedì tudi prebdì (ẹ́ í) buden prebiti, preživeti: noč so bolj prebedeli kot prespali; več ur je prebedela pri bolniku; veliko noči je prebedel ob knjigah ♪
  4.      prebégati  -am dov. (ẹ̑) knjiž. 1. begajoč prehoditi, prepotovati: prebegal je skoraj ves svet; prebegala je mesto podolgem in počez 2. zbegati: tako so ga prebegali, da ni vedel, kaj naj stori ♪
  5.      prebegávati  -am nedov. (ȃ) 1. z begom prihajati drugam, v drug kraj: še vedno prebegavajo k sovražniku; prebegavati čez mejo ilegalno hoditi v tujino / knjiž., redko vsi so prestrašeni prebegavali iz enega prostora v drugega begali 2. knjiž., ekspr. večkrat se hitro, za kratek čas pojaviti: prebegavale so ga žalostne misli; obraz mu je prebegaval vesel smehljaj ♪
  6.      prebégniti  -em dov., tudi prebegníte; tudi prebegníla (ẹ́ ẹ̑) 1. z begom priti drugam, v drug kraj: iz zapora je prebegnil domov / iz nemške vojske je prebegnil k partizanom; prebegniti v sosednjo državo / prebegniti čez mejo ilegalno oditi v tujino / zaradi sporov je prebegnil na drugo stran prešel, prestopil 2. knjiž., ekspr. hitro, za kratek čas se pojaviti: obraz mu je prebegnil ironičen nasmeh; mračna senca je prebegnila njegovo čelo / spomin so mu prebegnile grenke misli 3. knjiž., ekspr. miniti: mlada leta so hitro prebegnila ● knjiž., ekspr. hitro je prebegnila vežo stekla po njej; knjiž., ekspr. z očmi je prebegnil od enega do drugega pogledal zdaj enega zdaj drugega ♪
  7.      prebežáti  -ím dov., prebéži; prebéžal tudi prebêžal (á í) 1. z begom priti drugam, v drug kraj: z vsem orožjem so prebežali k partizanom / prebežati ulico preteči 2. knjiž., ekspr. hitro, za kratek čas se pojaviti: pramen svetlobe je prebežal sobo / njegove misli so prebežali žalostni spomini ● knjiž., ekspr. prebežal je dosti dežel prehodil, prepotoval; knjiž., ekspr. s pogledom je prebežal vse navzoče nahitro, bežno pogledal; knjiž. pismo je samo prebežala in spravila preletela ♪
  8.      prebéžnik  -a m (ẹ̑) knjiž. kdor prebeži: pridružili so se jim vojni ujetniki in prebežniki; prihajali so vedno novi prebežniki / prebežnik iz boja dezerter ♪
  9.      prebíčati  -am dov. (ȋ ȋ) pretepsti z bičem: prebičati koga do krvi, do smrti; pren., ekspr. veter jim je prebičal obraze ∙ knjiž., ekspr. v svoji drami je prebičal razmere v tedanji družbi je ugotovil, poočital napake, pomanjkljivosti prebíčan -a -o: prebičani ujetniki; stene, prebičane od morja ♪
  10.      prebirálka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) delavka, ki kaj (ročno) prebira: prebiralka jabolk ◊ muz. vsaka od luknjic na cevi nekaterih pihal ali piščali, s katere zapiranjem ali odpiranjem s prsti ali zaklopko se spreminja višina tona ♪
  11.      prebírati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. brati drugega za drugim: hodi po ulici in prebira napise; z zanimanjem prebira vsa novejša dela / sedi za mizo in prebira časopis bere / ekspr. prebirati obraze ljudi presojati // večkrat brati, prebrati: prebirati klasike, Prešernove pesmi 2. večjo količino stvari iste vrste ločevati po kakovosti: prebirati jabolka za prodajo; prebirati pobrani krompir / prebirati na roko; prebirati po velikosti // odstranjevati slabo zrnje, smeti od dobrega zrnja: pozimi sta prebirala fižol; prebirati stolčene orehe / ekspr. srednja šola strogo prebira učence izbira, odbira 3. s prsti dotikati se, prijemati drugega za drugim: v zadregi prebirati gumbe na obleki; prebirati otroku prstke na roki / ekspr.: prebirati piščal igrati (na) piščal; prebirati tipke na klavirju igrati (na) klavir; pren., ekspr. veter prebira lase, liste; ustnice mu prebira smehljaj 4. odločati se za kaj drugega, zlasti za drugo opravilo, delo: kaj bi prebiral, bolje je v rudniku kot na fronti; preveč prebira delo, službe / pogosto prebira ljubimce menjava ● star. prebirati jagode na rožnem vencu moliti rožni venec; ekspr. prebirati fantom kosti tepsti, pretepati jih; ekspr. prebirati stopnice stopati po njih ◊ gozd. prebirati gozd izkoriščati ga s prebiralno sečnjo prebirajóč -a -e: prebirajoč knjigo, je čakal na vlak ♪
  12.      prebistríti  -ím dov., prebístril; prebistrèn (ȋ í) knjiž. razbistriti, razjasniti: prebistriti nekatere pojme; tega si ne morem prebistriti ♪
  13.      prebíten  -tna -o prid. (ȋ) knjiž. presežen, odvečen: prebitna energija, snov ♪
  14.      prebíti 1 -bíjem dov., prebìl (í ȋ) 1. z udarcem, udarci narediti luknjo, odprtino skozi kaj: prebili so led, da so prišli do vode; prebiti streho, zid / prebiti kovino predreti; mladiča sta s kljunom prebila lupino prekljuvala / krogla mu je prebila prsi; pri padcu si je prebil lobanjo / prebiti luknjo v jermen 2. z bojem priti skozi nasprotnikove položaje: prebiti blokado, obrambno črto, fronto, obroč; brigada se je s težavo prebila 3. knjiž. natepsti, pretepsti: zatožil ga je, da ga je prebil; prebiti do krvi ● prebiti zvočni zid biti hitrejši od zvoka ◊ šport. prebiti arkado prebíti se nav. ekspr. 1. s težavo priti skozi kaj ovirajočega: vozilo se je komaj prebilo skozi gnečo; tanker se je prebil skozi ovire; prebil se je v ospredje, da bi bolje videl; pren. prebiti se skozi težave // kljub oviram priti kam: kljub neurju so se prebili do koče; do zasutih tovarišev so se prebili z velikim trudom; prebiti se iz podzemeljske jame / reka se prebije do morja; pren. prebiti se do uspeha 2. kljub oviram, težavam poklicno, družbeno uspeti: prebil se je in si ustvaril ime; brez njihove pomoči bi se težko prebil // s predlogom z delom, prizadevanjem doseči določeno stopnjo, mesto: prebiti se do znanstvenega naslova; tekmovalec se je prebil na drugo mesto 3. navadno s prislovnim določilom (s težavo) se preživeti: komaj so se prebili v letih krize / težko so se prebili skozi življenje ● ekspr. prebiti se skozi knjigo s težavo jo prebrati; publ. prebil se je tako visoko, da je postal nepogrešljiv postal je tako pomemben prebít -a -o 1. deležnik od prebiti: na več mestih prebita lobanja; skozi steno prebite odprtine; do iznakaženosti prebiti jetniki 2. presnet, preklet: ti prebiti fant, že spet si zamudil večerjo; ta prebita pijača ga bo uničila / to prebito vreme, spet nam je zagodlo ● ekspr. led je bil prebit začetne težave, ovire so bile odpravljene; prebita para ekspr. nimam niti prebite pare popolnoma nič denarja; ekspr. to ni vredno prebite pare zelo malo, nič; prisl.: ekspr. prebito jih je oštela zelo, hudo ♪
  15.      prebíti 2 -bíjem dov., stil. prebóm (í ȋ, ọ̄) 1. biti, ostati kje določen čas: ni se odločil, kje naj prebije počitnice; vsak večer je prebil na sestankih; noč je prebil pri prijatelju; mladost je prebil v domači vasi preživel // s prislovnim določilom biti določen čas v stanju, kot ga določa samostalnik: noč je prebil v velikem strahu; večji del življenja je prebila v revščini // biti deležen tega, kar določa sobesedilo: v taborišču so prebili težke dni; prebil je hudo preizkušnjo 2. nav. ekspr. prenesti, zdržati: težko je prebil ločitev od staršev; mislil je, da ne more prebiti brez nje; človek prebije več, kakor misli / te sramote ne prebijem / brez prtičkov bomo že prebili shajali // prestati, pretrpeti: pod njegovo oblastjo so ljudje mnogo prebili ● star. bolnica je prebila je umrla; knjiž. z njo se ne da prebiti se je ne da prenašati, trpeti prebít -a -o: vstati po prebiti pljučnici; na Dunaju prebita leta; na obrazu se ji pozna prebito trpljenje ♪
  16.      prebivalíšče  -a s (í) kraj prebivanja: spremeniti, zapustiti prebivališče / prijaviti stalno prebivališče // knjiž. dom, stanovanje: opremiti si prebivališče z izbranim pohištvom; lepo prebivališče ♪
  17.      prebívati  -am nedov. (í) 1. imeti kje bivališče, zlasti za daljši čas: prebivati na deželi, v mestu / v tem gozdu so nekdaj prebivali razbojniki // stanovati: prebiva na podstrešju; prebivati v bloku, vrstni hiši / začasno prebiva pri prijatelju 2. knjiž. biti, živeti: naš narod prebiva na tem ozemlju že dolgo / ribe prebivajo v vodi 3. zastar. prenašati, trpeti: prebivati notranje boje; prebivati lakoto, mraz, žejo ● zastar. za študij mu ne prebiva nič časa ostaja; ekspr. v tej hiši prebiva veselje v njej živijo veseli, zadovoljni ljudje ♪
  18.      preblág  -a -o prid. (ȃ ā) knjiž. 1. preveč blag, dober: preblag človek; preblag značaj 2. ekspr. zelo blag, dober: bila je res preblaga žena 3. ekspr. zelo nežen, zelo mil: spet je slišal njen preblagi glas; njen preblagi nasmeh ga je osrečil / kazen je bila preblaga premalo stroga, premalo huda ♪
  19.      preblísk  -a m (ȋ) 1. močna trenutna svetloba, ki preide z določenega mesta na drugo: videti preblisk padajoče zvezde; v preblisku rakete je zagledal sovražno patruljo / oddaljeni prebliski so križali nebo / prebliski rdeče svetlobe 2. nav. ekspr. kratkotrajna pojavitev svetlobe skozi kaj: megla s prebliski sonca / prebliski svetlobe v temi // kratkotrajno odbitje iskreče se svetlobe: prebliski sabelj, pripetih vojakom ob boku / videl je prebliske v tujčevih očeh 3. ekspr., s prilastkom kratkotrajna pojavitev tega, kar izraža sobesedilo: to je bil zadnji preblisk njegove moči; redki prebliski zavesti / preblisk smehljaja na njegovem obrazu jih je opogumil // kratkotrajen, močen izraz, pojav česa: ima genialne prebliske; preblisk zdravega razuma / že takrat so se kazali prebliski revolucije 4. ekspr. v odnosu do celote majhen, navadno ugodna občutja vzbujajoč del česa: mračna drama s svetlimi prebliski; žalostno razpoloženje s prebliski veselja ● ekspr. v trenutnem preblisku je uvidel, kaj mora storiti nenadoma, takoj; ekspr. v preblisku sekunde je spremenil načrt v trenutku, v hipu ♪
  20.      preblísniti  -em dov. (í ȋ) 1. s prehodom z določenega mesta na drugo močno osvetliti: nenavaden sij je preblisnil nebo / z žarometom preblisniti zidovje 2. nav. ekspr. s prehodom skozi kaj na hitro osvetliti: sončni žarki so kdaj pa kdaj preblisnili meglo / svetloba je preblisnila temo 3. ekspr. hitro, za kratek čas pojaviti se: nasmeh mu je preblisnil ustnice; v njegovih besedah se je preblisnilo zmagoslavje / groza, slutnja ga je preblisnila / čudne misli so ga preblisnile obšle / v knjigi se tu pa tam preblisne kak duhovit opis je 4. ekspr. nenadno spoznati, dojeti kako dejstvo, resnico: preblisnil ga je občutek, da je vsega konec; brezoseb. sovražnik, ga je preblisnilo ● ekspr. hudomušno ga je preblisnila pogledala; ekspr. nič pametnega me ni preblisnilo, zato sem molčal se nisem spomnil, domislil ♪
  21.      prebóden  -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na prebod: prebodna luknjica, odprtina ◊ geom. prebodna točka točka, v kateri premica seka ravnino ali črto; med. prebodna rana rana, ki nastane pri prebodu ♪
  22.      prebogàt  stil. prebôgat -áta -o prid. (ȁ ā; ó ā) 1. preveč bogat: biti prebogat, da bi razumel revščino; prebogata dedinja / vitaminsko prebogata hrana / prebogata večerja 2. ekspr. zelo bogat: prebogat zaklad / ti članki so le del prebogate vsebine knjige ♪
  23.      preboléti  -ím dov., prebôlel (ẹ́ í) prenehati biti deležen a) bolezni: preboleli so ošpice, tifus, zlatenico; pog. preboleti gripo na nogah, stoje ne da bi ležal / preboleti bolezen b) določenega, zlasti neugodnega duševnega stanja: preboleti krizo; lani je prebolel hudo nesrečo, poraz, sramoto // prenehati biti žalosten zaradi česa: to sem že prebolel; očetove smrti ni mogla preboleti / so stvari, ki jih ni mogoče preboleti pozabiti / pog. fanta je že prebolela ● pog. teh nekaj tisočakov bom že prebolel jih bom z lahkoto plačal; ne bo mi hudo zaradi njihove izgube prebólel tudi prebolèl in prebolél -éla -o: spomin na prebolelo nesrečo prebolèn -êna -o: žalostni spomini so že preboleni; prebolena gripa ♪
  24.      prebráti  -bêrem dov., stil. preberó; prebrál (á é) 1. z branjem priti do konca besedila: ko bo knjigo prebral, jo bo vrnil / prebrati do konca 2. razpoznati znak, znake za glas, glasove in jih povezati v besedo: zaradi packe tega ni mogoče prebrati; prebrati naglas // dojeti vsebino besedila: prebrati knjigo v izvirniku; prebral je le prvo poglavje; skrbno prebrati 3. razumeti ustaljene, dogovorjene znake: prebrati šifrirano brzojavko; prebrati noto; prebrati rezultat, število 4. ugotoviti misli, čustva po zunanjih znamenjih: v pogledu je prebral, kar mu ni povedala / znal je prebrati njegovo misel / knjiž. tega človeka je lahko prebrati 5. večjo količino stvari iste vrste ločiti po kakovosti: prebrati obrana jabolka, krompir pred uskladiščenjem; prebrati tobakove liste // odstraniti slabo zrnje, smeti od dobrega zrnja: prebrati fižol, ribez, riž 6. odločiti se za kaj drugega, zlasti za drugo opravilo, delo: prebrati službo; prebrati si mojstra / pustila ga je, ker si je prebrala se odločila za drugega fanta ∙ nič si ni prebral stvar, ki jo ima zdaj, ni boljša od prejšnje; v novih okoliščinah se mu ne godi bolje kot v prejšnjih prebrán -a -o: prebrane in oprane jagode; prebrane knjige ♪
  25.      prebrodíti  -bródim dov. (ȋ ọ́) 1. brodeč priti čez kaj: prebroditi plitvino; prebroditi reko, močvirje // star. prehoditi, prepotovati: kot davčni izterjevalec je prebrodil vso okolico; prebrodil je vse trgovine, da je našel, kar je iskal 2. ekspr. s prizadevanjem, trudom priti iz neugodnega položaja, stanja: prebroditi krizo; prebroditi nevarnost / težko je prebrodil molk, ki je ležal med njima; prebroditi mrtvilo prebróden -a -o: prebrodene težave; reka je prebrodena ♪

   10.451 10.476 10.501 10.526 10.551 10.576 10.601 10.626 10.651 10.676  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA