Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

nji (10.051-10.075)



  1.      popularizírati  -am nedov. in dov. () delati, da kaj postane a) splošno znano, priljubljeno: popularizirati dobre knjige; s svojimi članki je popularizirala naše turistične kraje; med mladino popularizirajo šport / knjižnica popularizira svoje delo z izdajanjem katalogov; popularizirati kulturne prireditve b) splošno znano, razširjeno: popularizirati revolucionarne ideje, znanost / popularizirati moderno agrotehniko
  2.      populárnost  -i ž () lastnost, značilnost popularnega človeka: pevčeva popularnost raste, upada; pridobiti si popularnost / pri gledalcih, med gledalci uživa veliko popularnost / popularnost televizijske oddaje / knjiž., redko kljub popularnosti je knjiga zanimiva tudi za strokovnjake poljudnosti
  3.      popúst  -a m () zmanjšanje prodajne cene: popust zaradi napake blaga; popust pri prodaji knjig; prodaja z visokim popustom / popust pri ceni ♦ ekon. blagajniški popust zmanjšanje prodajne cene pri takojšnjem plačilu // znesek, za katerega se zmanjša prodajna cena: popust je bil velik
  4.      póra  -e ž (ọ̄) luknjica, odprtinica v koži za iztok loja ali znoja: pore so se ji razširile, zamašile; obraz z brazgotinami in velikimi porami ♦ anat. kožna pora // navadno s prilastkom luknjica, votlinica v kaki snovi: povečati pore tekstilnih vlaken; vidne pore jajčne lupine / ekspr. vlaga se je nabirala v vsaki pori stene povsod po steniknjiž. ta miselnost je prodrla v vse pore njihovega življenja v vse njihovo življenje; knjiž. razpoke in pore družbe slabosti, nedoslednosti
  5.      porabíti  in porábiti -im dov. ( á) 1. narediti, da ni več razpoložljivih a) materialnih dobrin: denar so že porabili; porabiti kurjavo, premog / vsak mesec porabi veliko vode / plačo je porabila za nakup hrane in obleke / koristno porabiti energijo izkoristiti / lahkomiselno je porabil ves zaslužek zapravil b) možnosti, ugodnosti: porabil je že ves prostor in rož nima kam postaviti / porabil je tudi to, zadnjo priložnost / dopust je porabil poleti na dopustu je bil poleti; svoj prosti čas je že porabil // nav. ekspr., v zvezi z za izraža način poteka, izteka določenega časa: vse dneve je porabil za igro; počitnice je porabil za plezanje po hribih / veliko večerov je porabil za študij je študiral 2. s prislovnim določilom količine izraža količino, mero tega, kar je strojni napravi potrebno za delovanje v določeni enoti: avtomobil porabi deset litrov bencina na sto kilometrov; parni kotel porabi več ton premoga na uro / motor malo, veliko porabi porabi malo, veliko goriva // nav. ekspr., navadno v zvezi z za izraža čas trajanja dejanja: vzpenjača porabi za pot dvajset minut / do vrha sta porabila pol ure sta hodila pol ure 3. knjiž. uporabiti: desko je porabil za veslo / otroke so porabili za vsako delo porabívši zastar.: porabivši ugodni trenutek, je zbežal porábljen -a -o: hitro porabljen zaslužek
  6.      porábljati  -am nedov. (á) 1. delati, da je vedno manj razpoložljivih materialnih dobrin: porabljati denar; premog že počasi porabljamo / plačo porablja za nakupovanje oblek / porabljati sončno energijo za ogrevanje ogrevati s sončno energijo // nav. ekspr., navadno v zvezi z za izraža način poteka, izteka določenega časa: prosti čas porablja za izlete, igre / večere porablja za branje zvečer bere 2. knjiž. uporabljati: pri slikanju je porabljal svetlejše barve; pravilno porabljati besede
  7.      porábnik  -a m () 1. kdor kaj porablja: napeljati vodo do porabnikov; dobra preskrba porabnikov z mlekom, poljedelskimi pridelki // publ. uporabnik: porabnikov knjig ni veliko 2. elektr. naprava, ki za svoje delovanje potrebuje električno energijo: priključiti nekaj novih porabnikov; hladilnik, štedilnik in drugi porabniki ∙ žarg., elektr. izklopiti porabnike električne energije prenehati pošiljati električno energijo porabnikom
  8.      poradováti se  -újem se dov.) knjiž., redko pozabavati se, poveseliti se: v gostilni so se odžejali in poradovali
  9.      porájati  -am nedov. (á) 1. knjiž. roditi, rojevati: poraja svojega prvega otroka / spočenjati in porajati 2. ekspr. povzročati nastanek česa: gospodarski razvoj je porajal nove poklice / opazovanje narave mu poraja ideje za umetniško ustvarjanje porájati se nav. 3. os., ekspr. nastajati, pojavljati se: porajal se je nov planet / živa narava se nenehno poraja / poraja se jutro, pomlad / porajajo se novi časi // z oslabljenim pomenom izraža začenjanje dejanja, stanja, kot ga določa samostalnik: vprašanja, ki se porajajo v teh letih; porajajo se nesoglasja, protislovja / čudne misli se mu porajajo; porajali so se mu očitki zaradi nje; v srcu se mu poraja upanje porajajóč -a -e: porajajoča ženska; porajajoče se življenje
  10.      poravnáti  -ám dov.) 1. narediti ravno površino: poravnati tla, zemljo; poravnati z grabljami / poravnati zmečkan papir / poravnati zvite žeblje zravnati // krajši čas ravnati: poravnati desko s skobljanjem / gredico je treba še malo poravnati 2. narediti, da pride kaj v pravilen, ustrezen položaj: poravnati drva, les; poravnati knjige na polici; skakalec je med letom poravnal smuči / poravnati ovratnik / z rokami si je poravnal lase pogladil, popravil / poravnati otroke v vrsto; četa se je poravnala v strelno vrsto 3. narediti, da preneha plačilna obveznost: poravnati dolg, kredit; naročnina se lahko poravna v obrokih / poravnati škodo / treba je še poravnati račun plačati / poravnati v denarju, naturalijah; pren. s to izdajo so poravnali dolg do pisatelja 4. nav. ekspr. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da a) prenehajo obstajati medsebojna nesoglasja, zahtevki: poravnati prepir, spor; konflikt se je poravnal / poravnati krivico b) kdo nima, ne kaže več odklonilnega odnosa do koga; pobotati: pogaja se z ljudmi toliko časa, da jih poravna; z ženo sta se poravnala; otroci so se že zdavnaj poravnali, starši pa so še vedno sprti ● redko prirastek živine lahko poravna slabo letino nadomesti; star. nekaj stvari moram še poravnati pred smrtjo urediti; z brano poravnati krtine odstraniti; zastar. ob gospodarjevem prihodu se je hitro poravnal vzravnal; ekspr. smrt vse poravna poravnán -a -o: poravnan dolg; poravnana zemlja; knjige so ležale poravnane na mizi; po vojaško poravnana skupina delavcev
  11.      poràz  -áza m ( á) dejstvo a) da je kdo premagan: prvi zmagi je sledil poraz; hud, popoln, sramoten, uničujoč poraz / sovražna vojska je doživela poraz / poraz domače reprezentance / poraz pri volitvah / moralni, politični poraz ∙ ekspr. te težnje so doživele poraz se niso mogle uveljaviti, so bile zavrnjene b) da kdo ne uspe v svojih prizadevanjih, željah: zadnji poraz jo je zelo prizadel; preboleti, priznati poraz / doživeti življenjski poraz
  12.      porazdelíti  -ím dov., porazdélil ( í) 1. narediti, da se kaj razdeli a) na celotno površino, celoten prostor: z mešanjem porazdeliti maščobo po jedi; enakomerno porazdeliti delce v tekočini / porazdeliti izlete na celo leto / porazdeliti težo telesa na obe nogi enako b) na več oseb ali vse osebe določene skupine: pravično porazdeliti dobrine; bogataši so si porazdelili rodovitno zemljo / delo zna pametno porazdeliti / vloge so si že porazdelili 2. drugega za drugim razdeliti: porazdeliti knjige; vse bonbone je porazdelil med otroke 3. razdeliti na več približno enakih delov, enot: učence so porazdelili v skupine / družbo je treba porazdeliti v dva čolna ● ekspr. porazdeliti blago po kakovosti razdeliti porazdeljèn -êna -o: v brigade porazdeljeni prostovoljci; hranilne snovi so v živilih različno porazdeljene
  13.      porázen  -zna -o prid. (á ā) ekspr. zelo neugoden, negativen: ni se zavedal poraznega vpliva svojih besed; ta podatek, zaključek je porazen; posledice so bile porazne / narediti porazen vtis / jezik in stil sta v tem delu porazna zelo slaba, nekvalitetna; porazno higiensko stanje v zdravstveni ustanovi zelo slabo, neprimerno // ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, močni obliki: spoznali jih boste po porazni bledici na licih; razlika med njima je porazna zelo velika; doživel je porazno razočaranje hudo porázno prisl.: novica je nanje delovala, vplivala porazno; porazno slaba udeležba
  14.      poráziti  -im dov.) knjiž. 1. premagati: premišljeval je, kako bi ga porazil; poraziti nasprotnika, sovražnika / domače moštvo je porazilo goste // zelo prizadeti, potreti: to dejstvo me je porazilo; spoznanje, da smo jim le sredstvo za dosego cilja, nas je najbolj porazilo / njegova lakomnost jo je porazila 2. prevzeti, presenetiti: porazila jih je lepota mesta / porazila ga je duhovna moč tega človeka ● zastar. do tal poraziti mesto porušiti porážen -a -o: poražena dežela; vojska je bila poražena; vsa poražena je strmela predse; poraženo moštvo
  15.      porazmísliti  -im dov., porazmíšljen (í ) knjiž. nekoliko premisliti: moral je porazmisliti o tem; porazmislil bom, kaj bi bilo treba storiti
  16.      porážati  -am nedov. (á) knjiž. prevzemati, presenečati: vsakogar je poražalo tako pomanjkanje / njena lepota je vse poražala
  17.      porcelánast  -a -o prid. () ki je iz porcelana: porcelanast krožnik; porcelanasta posoda / velika porcelanasta pipa // podoben porcelanu: porcelanaste hišice morskih polžev / knjiž., ekspr. ženska s porcelanasto kožo zelo belo, gladko
  18.      porcelánka  -e ž () knjiž. porcelanasta pipa: kaditi iz dolge porcelanke ◊ petr. porcelanka kaolin; zool. pisana porcelanka morski polž z lisasto porcelanasto hišico, Cypraea tigris
  19.      pòrevolucíjski  -a -o prid. (-) nanašajoč se na čas po revoluciji: porevolucijske razmere / porevolucijska književnost / porevolucijska doba
  20.      porézati  -réžem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. z rezanjem zgornje, končne dele a) odstraniti: porezati ves peteršilj; porezati veje b) skrajšati: živali porezati kremplje; porezati si nohte 2. raniti na več mestih: porezal ga je po rokah; porezati se z britvijo, črepinjami, steklom ● ekspr. porezati glave upornikom ubiti, usmrtiti jih; publ. porezati korenine mali kmetijski proizvodnji preprečiti njen nadaljnji razvoj in obstoj; pog. porezati komu peruti omejiti, onemogočiti mu dejavnost, svobodo; žarg., šport. pri zadnji vaji so mu sodniki porezali preveč točk odbili, vzeli porézan -a -o: porezani nohti
  21.      poríniti  -em dov.) 1. s sunkom (od zadaj) povzročiti premikanje, hitrejše premikanje: poriniti avtomobil; porinil ga je, da je lahko splezal na drevo; malo poriniti voz / poriniti gugalnico / porinil je kolo po bregu zakotalil // s prislovnim določilom s sunkom spraviti, dati kam: poriniti čoln v morje; desko je porinil skozi odprtino; poriniti meč v nožnico; omaro je treba poriniti bolj k zidu / knjigo je porinil od sebe odrinil / ekspr. kozarec je porinil skozi okno vrgel 2. s sunkom spraviti z določenega mesta, položaja: poriniti vrata; zapah je treba malo poriniti / porinil ga je, da je padel 3. pog. spraviti kam, dati kam kaj odvečnega: svoje izdelke so porinili v izvoz / to delo so porinili meni // navadno v zvezi z v spraviti koga v določen položaj, stanje, navadno brez njegove vednosti, privolitve: porinili so ga v rezervo / niso vedeli, kam naj ga porinejo, pa so ga imenovali za pomočnika / drugi so ga porinili v to ● ekspr. gospodar mu porine kozarec vina in kos pečenke dá, ponudi; ekspr. slabo blago porinejo nestalnim kupcem prodajo, ponudijo; ekspr. porinil mu je nož v prsi zabodel ga je z nožem; publ. poriniti žogo v mrežo dati gol porínjen -a -o: naprej porinjena čeljust; preplezali so škrbino, ki je kakor zagozda porinjena med gori
  22.      pornografíja  -e ž () 1. pornografska dela: brati, kupovati pornografijo; založba izdaja tudi pornografijo ∙ ekspr. ta knjiga, slika je prava pornografija je pornografska 2. publ. prikazovanje, obravnavanje spolnosti samo zaradi erotičnega draženja, ugajanja: avtor pri svojem opisovanju pogosto preide v pornografijo
  23.      poróčati 2 -am nedov. (ọ́) po določenem postopku delati, da postaneta moški in ženska pred družbo, javnostjo priznana kot mož in žena: pravkar ju poroča; to je tisti, ki naju je poročal / poročajo ob sredah in sobotah poróčati se postajati pred družbo, javnostjo priznan kot mož ali žena koga: te dni se poroča / njihova dekleta se poročajo že zelo zgodaj / dekleta se nerada poročajo na kmete
  24.      poróčen  -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na poroko: nevestina poročna priča / začel se je poročni obred / poročni šopek; bela poročna obleka / dobila je bogato poročno darilo / poročno potovanje potovanje novoporočencev / poročni list izpisek iz poročne matične knjige; poročni prstan; poročna matična knjiga ∙ poročna noč prva noč po poroki; poročna postelja postelja novoporočencev
  25.      poročeválstvo  -a [s in ls] s () nav. ekspr. poročevalska dejavnost: v tej državi je poročevalstvo precej razvito / razgledano gledališko poročevalstvo poročevalci // redko poročanje (o čem): prva knjiga je pisana leposlovno, druga pa je na ravni poročevalstva

   9.926 9.951 9.976 10.001 10.026 10.051 10.076 10.101 10.126 10.151  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA