Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
njeno (1346)
- blagonaklónjenost -i ž (ọ́) star. dobrohotna, prijateljska naklonjenost: izkoristil je blagonaklonjenost svojega gospodarja / biti neodvisen od blagonaklonjenosti drugih ♪
- člénjenost -i ž (ẹ̑) 1. knjiž. lastnost členjenega: bogata členjenost pročelja 2. zool. zaporedno ponavljanje členov v podolžni osi živalskega telesa: enakomerna členjenost ♪
- gánjenost -i ž (ā) čustvena vznemirjenost zaradi sočutja, žalosti, veselja: prevzemala jo je ganjenost; ni mogel skriti ganjenosti; oči so se mu orosile od ganjenosti / solze ganjenosti ♪
- gínjenost -i ž (ȋ) ganjenost: obšla jo je rahla ginjenost; ginjenosti ni mogel skriti; ves je prevzet od ginjenosti / solze ginjenosti ♪
- hlínjenost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost hlinjenega: hlinjenost njenega moralnega ogorčenja ♪
- hránjenost -i ž (á) redko od prehrane odvisno stanje organizma; prehranjenost: ugotoviti slabo hranjenost ♪
- izkorenínjenost -i ž (ȋ) ekspr. stanje človeka, ki ni več (čustveno) povezan z okoljem, iz katerega izhaja: duhovna, narodna izkoreninjenost človeka; polastila se ga je zavest izkoreninjenosti ♪
- izpólnjenost -i [u̯n] ž (ọ̑) lastnost, značilnost izpolnjenega: izpolnjenost prostora / izpolnjenost življenja ♪
- izpopólnjenost tudi spopólnjenost -i [u̯n] ž (ọ́) lastnost, značilnost izpopolnjenega: tehnična izpopolnjenost stroja ♪
- izpráznjenost -i ž (á) lastnost, značilnost izpraznjenega: mesto je bilo grozljivo zaradi popolne izpraznjenosti ♪
- izrínjenost -i ž (ȋ) nav. ekspr. stanje človeka, ki je odstranjen z določenega mesta, položaja, iz družbe: pisatelj slika osamljenost in izrinjenost slovenskega delavca v tujini; občutki izrinjenosti ♪
- nadáhnjenost -i ž (á) lastnost, značilnost nadahnjenega: rdeča nadahnjenost cvetov / knjiž. lirska nadahnjenost romana ♪
- nágnjenost -i ž (á) lastnost, značilnost nagnjenega: nagnjenost čela, ploskve / nagnjenost k varčevanju, razuzdanemu življenju / nagnjenost k določenim boleznim / spolna nagnjenost do oseb istega spola ♪
- naklónjenost -i ž (ọ́) 1. pozitiven odnos do koga: čutiti, izkazovati, uživati naklonjenost; pridobiti si naklonjenost občinstva, visoke osebnosti; obsipa ga z dokazi naklonjenosti / na novo gibanje gleda z vso naklonjenostjo novemu gibanju je naklonjen 2. redko nagnjenje: za noben poklic ne čuti posebne naklonjenosti / dedne bolezenske naklonjenosti ♪
- napíhnjenost -i ž (ȋ) 1. stanje, lastnost napihnjenega: napihnjenost balona / napihnjenost lic / ekspr. napihnjenost rezultatov je očitna ♦ med. bolezenska napihnjenost tkiva z zrakom 2. ekspr. domišljavost, prevzetnost: meščanska napihnjenost; to početje je prazna napihnjenost / v svoji napihnjenosti je pomoč odklonil ♪
- napúhnjenost -i ž (ȗ) raba peša domišljavost, prevzetnost: iz njegovih oči je gledala napuhnjenost ♪
- naslónjenost -i ž (ọ́) lastnost, stanje naslonjenega: zaradi naslonjenosti se je deska ukrivila / publ. gospodarska naslonjenost podeželja na mesta / naslonjenost filma na literarno predlogo ♪
- natáknjenost -i ž (á) ekspr. nerazpoloženost, razdražljivost: nataknjenost ga je minila; v glasu mu je zvenela nataknjenost ♪
- navdáhnjenost -i ž (á) lastnost, značilnost navdahnjenega: prevzela ga je mračna navdahnjenost / ekspr. v vsem se je izražala njegova umetniška navdahnjenost usmerjenost, naravnanost ♪
- nèdohránjenost -i ž (ȅ-ā) lastnost, značilnost nedohranjenega človeka: nedohranjenost prebivalstva / bolezen je posledica njegove nedohranjenosti ♪
- nèdotáknjenost -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost nedotaknjenega: varovati nedotaknjenost narave ∙ knjiž. dekliška nedotaknjenost nedolžnost ♪
- nènaklónjenost -i ž (ȅ-ọ́) negativen odnos do koga: njegova nenaklonjenost ga je bolela; ni mogel skriti svoje nenaklonjenosti do njega / nenaklonjenost občinstva je sprejemal ravnodušno / evfem. nenadoma je začutil v sebi veliko nenaklonjenost do teh ljudi sovražnost ♪
- nèobremenjênost -i ž (ȅ-é) lastnost, značilnost neobremenjenega: neobremenjenost okrasnih stebrov / duševna neobremenjenost ♪
- nèokŕnjenost -i ž (ȅ-r̄) lastnost, značilnost neokrnjenega: neokrnjenost članka / knjiž. neokrnjenost pravic / knjiž. braniti ozemeljsko neokrnjenost države ♪
- nèožénjenost -i ž (ȅ-ẹ́) stanje neporočenega moškega: neoženjenost ga ni motila ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226