Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

nine (175-199)


  1.      káki 2 -ja m (ȃ) pog. tkanina kaki barve, navadno platnena: imel je tropsko čelado in srajco iz kakija // obleka iz take tkanine: kaki z velikimi žepi ♪
  2.      kálo  -a m (ȃ) zmanjšanje teže, prostornine ali kvalitete, ki nastane pri blagu med prevozom, predelavo, skladiščenjem: izguba zaradi prevelikega kala; dovoljevati dva procenta kala / upoštevati kalo v ceni / prevozni, skladiščni kalo // nav. ekspr. količina blaga, ki gre pri tem v izgubo: zaračunati pri pošiljki tudi kalo ♪
  3.      kamenína  -e ž (ȋ) obrt. loščena žgana glina boljše vrste: posoda, vrč iz kamenine // izdelek iz take gline, navadno reliefno okrašen; prim. kamnina ♪
  4.      kamnína  in kamenína -e ž (ȋ) trdni sestavni del zemeljske skorje: proučevati kamnino; določevati rudnine v kamnini; krhka, zelo trda kamnina; različne plasti kamnine; izračunati starost kamnine; razpoke v kamnini / apnena, dolomitska kamnina; vulkanska kamnina ♦ geol. eruptivna kamnina; inkrustirana kamnina; magmatska kamnina nastala iz magme; petr. kavernozna kamnina ki ima veliko votlin; metamorfna kamnina; prim. kamenina ♪
  5.      kamnotvóren  -rna -o prid. (ọ̄) geol. nanašajoč se na nastajanje kamna, kamnine: te korale so kamnotvorne / kamnotvorni procesi ♪
  6.      karbonáten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na karbonat: karbonatne kamnine, rude / karbonatna trdota vode trdota, ki jo povzročata v njej raztopljena kalcijev in magnezijev hidrogenkarbonat ♪
  7.      kategoríja  -e ž (ȋ) 1. navadno s prilastkom kar ima v okviru kake razporeditve, razdelitve enake, podobne značilnosti; skupina, vrsta, razred: beseda pripada določeni pojmovni kategoriji; velikostne kategorije lesnih obratov; pomembnost kategorije delovnega mesta za velikost pokojnine / deliti probleme na kategorije / publ., z oslabljenim pomenom uvrščati se v kategorijo malih narodov med male narode / publ. organizacija združuje napredne elemente iz vseh socialnih kategorij plasti / ceste iste kategorije 2. knjiž., s prilastkom osnovni pojem na kakem področju: pravo je družbena kategorija; proučevati literarne kategorije; prodajna cena proizvoda kot ekonomska kategorija / publ.: nacionalna in državna pripadnost nista enakovredni kategoriji pojma; stare kategorije mišljenja načini 3. filoz. pojem, ki izraža najsplošnejšo lastnost vse stvarnosti: sistem kategorij / Aristotelove kategorije ● publ. postali so narod druge kategorije nepomemben, nevpliven narod; publ. pesnik tretje kategorije slab, nepomemben; publ. on je človek zunaj vsake kategorije čustev popolnoma brez čustev ◊ avt. kategorija razvrstitev motornih vozil in delovnih strojev glede na skupno dovoljeno težo; vozniško dovoljenje za motorna vozila B kategorije za osebne avtomobile, delovne stroje z lastnim motorjem in tovorna motorna vozila z največjo dovoljeno težo 3.500 kg; biol. sistematska kategorija rastlinstva in živalstva enota v sistemu rastlinstva in živalstva glede na določeno lastnost ali razvojno stopnjo; gost. kategorija mesto v razvrstitvi objektov glede na kakovost in obseg storitev; lingv. kategorija oblikovna, skladenjska in pomenska določenost jezikovnega gradiva; šah. kategorija mesto v razvrstitvi nemojstrov glede na dosežene rezultate na prvenstvenih tekmovanjih; šport. kategorija razvrstitev motornih koles in osebnih avtomobilov glede na delovno prostornino motorja; mesto v razvrstitvi težkoatletov glede na telesno težo; lahka kategorija ♪
  8.      katéri 2 -a -o zaim. (ẹ̑) v vezniški rabi, v oziralnih odvisnih stavkih 1. za uvajanje stavka, ki prilastkovno določa osebo ali stvar v nadrednem stavku a) v predložni rabi: to je čas, o katerem govorimo; žena, do katere je imela zaupanje; volilna enota, v kateri kandidira / neprav. razpisano je delovno mesto, za katerega je potrebna visoka izobrazba za katero b) pri izogibanju dvoumosti: mati mojega prijatelja, kateri je zdaj v Kopru; to je tisti, kateremu je vse zaupal / raba peša on je mož, kateremu se sme verjeti ki se mu sme; zastar. odšel je na kongres, kateri obravnava ta vprašanja ki // raba peša za uvajanje stavka, ki na splošno določa osebo ali stvar v nadrednem stavku: katere hočete na izlet, se prijavite; katera vzame pijanca, je neumna tista, ki; vsaka, ki / katere čevlje obuje, vsaki ga ožulijo 2. v rodilniku za izražanje pripadnosti, lastnine: odbor, katerega naloge so znane; ljudstvo, v katerega imenu nastopate; publ. predpisi, na podlagi katerih se določa dohodnina 3. za dopolnjevanje, opredeljevanje vsebine nadrednega stavka: odštel mu je deset tisočakov, od katerih je dva pridržal; prodajalka mu je dala vrečico, v katero je stresel sladkorčke (in) vanjo je stresel; publ. motovilec je prineslo na trg nekaj kmetic, katere so ga hitro prodale te so ga hitro prodale ● zastar. ta stil vlada do Michelangela, kateri mojster pomeni začetek nove dobe (in) ta mojster; napake najdeš na katerem si že bodi človeku kateremkoli, kateremsibodi; prim. katerikoli, katerisibodi ♪
  9.      képrast  -a -o prid. (ẹ́) tekst. keprov: tkanine v keprasti vezavi so mehkejše ♪
  10.      képrov  -a -o prid. (ẹ́) tekst., navadno v zvezi keprova vezava vezava, ki daje tkanini izrazite poševne črte: tkanine v keprovi vezavi ♪
  11.      klôbčast  tudi klôpčast -a -o prid. (ó) podoben klobčiču: klobčaste korenine ♦ bot. klobčasta zvončnica gozdna ali travniška rastlina z modrimi zvončastimi cveti v socvetju, Campanula glomerata ♪
  12.      kôcast  -a -o prid. (ó) 1. pokrit, obdan z neurejeno razvrščenimi (dolgimi) dlakami: majhen kocast pes; kocast rep veverice / bundo je imel podloženo s kocasto kozjo kožo / kocasta površina tkanine / telovnik iz kocastega blaga; kocasto posteljno pregrinjalo 2. redko velik, cunjast: kocaste snežinke ♪
  13.      kokóšji  -a -e prid. (ọ̑) nanašajoč se na kokoši: kokošja jajca; kokošje meso; kokošje perje / kokošje pasme / kokošja juha ∙ ekspr. biti kokošje pameti neinteligenten ♦ vet. kokošja kuga nalezljiva bolezen perutnine z vnetjem dihal in prebavil ♪
  14.      kóličkaj  prisl. (ọ̑) ekspr., navadno v odvisnih stavkih 1. izraža prav majhno, še mogočo mero, stopnjo: na vsakem količkaj pripravnem kamnu je počival / če me imaš le količkaj rad, mi boš pomagal; odnesli so vse, kar je bilo količkaj vredno / prihajal je, kadar je količkaj mogel / redko če bo količkaj leto, ne bomo stradali vsaj malo dobra letina 2. izraža prav majhno, še mogočo količino: kjer je bilo količkaj ravnine, so jo zorali / s količkaj sreče boš ujel ribo ♪
  15.      komponénta  in komponênta -e ž (ẹ̑; ȇ) knjiž. sestavni del, sestavina: najznačilnejša komponenta narodnosti je jezik; psihološka doživetja so sestavljena iz več komponent / publ. na nastanek umetnine vplivajo številne komponente faktorji ♦ fiz., mat. komponenta vektorja projekcija vektorja na dano smer // s prilastkom ta sestavni del glede na določeno značilnost: v njegovih delih prevladuje emocionalna komponenta; individualna in socialna komponenta vzgoje; važno vlogo ima tudi moralna komponenta ♪
  16.      kompresíja  -e ž (ȋ) 1. fiz. manjšanje prostornine plina zaradi večanja tlaka, stiskanje: zrak se pri kompresiji zelo segreje / izotermna kompresija 2. strojn. gib bata, pri katerem se plin ali para v valju stisne; kompresijski gib: pred kompresijo se sesalni ventil zapre ◊ med. pritisk na del organizma, ki ga povzroči novotvorba, krvavitev ali vnetje ♪
  17.      konopnína  -e ž (ȋ) 1. konopljena slama: konopnina je bila popolnoma suha 2. tekst. konopljina: rjuhe iz konopnine ♪
  18.      konsumácija  tudi konzumácija -e ž (á) 1. redko potrošnja, poraba: konsumacija elektrike narašča 2. kar se potroši v gostinskem lokalu: plačati konsumacijo / pri konsumaciji hrane in pijače v planinskih postojankah je bil popust // plačilo vstopnine v določen gostinski lokal in delno tega, kar se v njem potroši: konsumacija je bila zelo visoka / brez konsumacije ni smel v bar ♪
  19.      kónto  -a m (ọ̑) 1. fin., navadno s prilastkom sistematičen pregled spreminjanja premoženjskega stanja, knjigovodski račun: konto dobaviteljev, kupcev; konto stroškov / odpreti konto narediti prvo vknjižbo; analitični konto ki obravnava posamezen del sintetičnega konta; bančni konto bančni račun; sintetični konto ki prikazuje posamezne skupine sredstev ali vire sredstev // žarg. knjigovodska kartica, na kateri je posamezen konto: mora še urediti konte 2. pog., s prilastkom račun, strošek: ostanek kupnine gre na njegov konto / smejali so se na moj konto ♪
  20.      kôpast  -a -o prid. (ó) podoben kopi: pred njim so se širili kopasti vrhovi; kopaste planine; kopasta vzpetina ♦ arheol. kopasto gradišče staroslovansko gradišče z nasipom stožčaste oblike; meteor. kopasti oblak ♪
  21.      kopríven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na koprivo: koprivni listi; koprivne korenine; koprivno steblo / koprivno vlakno ♦ kozm. koprivna voda tekočina iz koprivnih korenin za nego las ♪
  22.      korén  -a m (ẹ̑) 1. odebeljeni del korenine nekaterih rastlin, navadno stožčaste oblike: rastlino izpuliti s korenom; peteršiljev koren // v zvezi koren lečen, po ljudskem verovanju zdravilna rastlina, ki ima nenavadno, skrivnostno moč: iskati koren lečen 2. zastar. podzemeljski del rastline, ki ji dovaja vodo in v njej raztopljene snovi; korenina: drevesce z dolgim korenom; spotaknil se je ob koren stare smreke 3. ekspr., navadno s prilastkom osnova, temelj: spoznati koren problema / tu je v korenu same debate nesporazum // začetek, izvor: to ima svoj koren v preteklosti 4. lingv. del besede kot nosilec osnovnega pomena besedne družine: določiti koren; glagolski koren / koren besede 5. mat. količina, ki jo določujeta korenska osnova in korenski eksponent: izračunati koren / bikvadratni koren koren četrte stopnje; kubični ali kubni koren ki ima korenski eksponent 3; kvadratni koren ki ima korenski eksponent 2 ● ekspr. toča je do korena vse potolkla popolnoma, čisto; ekspr. priti stvari do korena spoznati, kar je zanjo najvažnejše in najznačilnejše ◊ anat. lasni koren del lasu, ki je v koži; nohtni koren del nohta, ki je v kožni gubi; nosni koren del nosu, kjer ta prehaja v čelo; koren jezika skrajni zadnji del jezika; koren čutnega ali senzibilnega živca zadnji del hrbtenjačnega živca, ki prenaša vzburjenje k osrednjemu živčevju; koren gibnega ali motoričnega živca prednji del hrbtenjačnega živca, ki prenaša vzburjenje k mišicam; bot. črni koren rastlina z ozkimi, dolgimi listi in živo rumenimi ali rožnatimi cveti v koških, Scorzonera; trokrpi koralasti koren rastlina z rumenkasto zelenimi cveti in razvejeno koreniko, Corallorhiza trifida; rdeči koren; rožni koren rastlina s suličastimi, nazobčanimi listi in navadno zelenkasto rumenimi cveti v socvetjih, Sedum rosea; zlati koren visoka rastlina gorskih travnikov z belimi cveti v grozdih, Asphodelus; teh. koren del lopate, s katerim je ta pritrjena na kolo pri turbinah; koren vara del zvara ob stiku spodnjega roba kovinskih delov; koren zoba del zobnika, kjer prehaja zob v podlago; zool. koren kljuna, repa; koren hrbtne plavuti ♪
  23.      koreníka  -e ž (í) 1. bot. podolgovato, odebeljeno podzemeljsko steblo nekaterih rastlin: v zemlji ima koreniko; iz korenike so pognale številne korenine; korenika praproti, preslice 2. ekspr., redko osnova, temelj: njegova zavest se je izoblikovala iz istih teženj in korenik // začetek, izvor: njen mir ima svoje korenike v preteklih dogodkih 3. ekspr. krepek, trden človek: je prava kmečka korenika ● ekspr., redko iztrebiti kaj do zadnje korenike popolnoma, čisto ♪
  24.      korenína  -e ž (í) 1. podzemeljski del rastline, ki ji dovaja vodo in v njej raztopljene snovi: korenine že poganjajo; rastlina je pognala korenine; izruvati plevel s korenino; baldrijanove korenine; korenine vinske trte; vršički korenin; gomolji in korenine; stal je tam, kot bi pognal korenine dolgo časa, vztrajno / to drevo ima globoke korenine; gnezdasto prepletene korenine; pren. to gibanje pri nas ni pognalo korenin 2. ekspr. osnova, temelj: gre za družbene korenine eksistencializma / seči bo treba prav do korenin sistema / sovraštvo ima preveč globoke korenine / zlo izruvati s koreninami vred // začetek, izvor: vsi ti dogodki imajo svoje korenine v preteklosti 3. ekspr. krepek, trden človek: taka korenina mora vzdržati; star je, pa je še vedno korenina; je prava kraška korenina / kot nagovor kako je s teboj, stara korenina / to je še kmet stare korenine 4. zastar. del besede kot nosilec osnovnega pomena besedne družine; koren: korenina krajevnega imena ● ekspr. iztrebiti kaj do zadnje korenine popolnoma, čisto; ekspr. kaj v korenini zatreti preprečiti, onemogočiti, da se kaj razvije, takoj ko se prvič pojavi; popolnoma uničiti ◊ anat. lasna korenina del lasu, ki je v koži; zobna korenina del zoba, ki je v zobni jamici; bot. adventivne ali nadomestne korenine ki rastejo iz stebla ali listov; geotropične korenine ki rastejo v smeri delovanja težnosti ali proti njej; glavna ali srčna korenina najmočnejša korenina, iz katere rastejo stranske korenine; stranske korenine ki rastejo iz glavne korenine; zračne korenine ki sprejemajo vlago zlasti iz zraka ♪
  25.      korenínast  -a -o prid. (í) ki ima korenine: koreninasta povrtnina; gomoljaste in koreninaste rastline / drug za drugim so šli po koreninasti stezi ♪

   50 75 100 125 150 175 200 225 250 275  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA